Papež v Armeniji - 3. dan

Cerkev po svetu | 26.06.2016, 11:45 Marta Jerebič

Papež Frančišek je sklenil svoje potovanje v Armeniji, deželi, ki se ponaša z dejstvom, da je prva krščanska dežela. Zjutraj je zasebno v apostolski palači daroval sveto mašo in se srečal z armenskimi katoliškimi škofi. Na trgu pred armensko apostolsko katedralo v Ečmiadzinu se je nato udeležil bogoslužja po armenskem obredu, ki ga je vodil katolikos armenske apostolske Cerkve Karekin II. Oba voditelja sta podpisala tudi skupno izjavo, v kateri pozivata k miru in obsojata verski fundamentalizem. Popoldne je papež molil še v samostanu Khor Virap, blizu turške meje, kraju, kjer so leta 301 takratni voditelji krščanstvo sprejeli za državno vero. Papež in Karekin II. sta v znamenje miru izpustila dva goloba. Papež se bo v Rim vrnil malo pred 21. uro.

Sveta liturgija v Ečmiadzinu

Papež Frančišek je v Ečmiadzinu ob koncu prvega dela evharističnega bogoslužja po nagovoru njegove svetosti Karekina II., voditelja armenske apostolske Cerkve, toplo nagovoril vse prisotne in izrazil svojo veliko hvaležnost Bogu za možnost, ki mu je podarjena ter Karekinu II. za topel sprejem, v katerem je lahko doživel resničnost lepote in miline bratskega srečanja. Zaželel je: »Armenska Cerkev naj hodi v miru in med nami naj bo polno občestvo. V vseh naj se prebudi močno hrepenenje po edinosti, po takšni enosti, kjer ne sme biti niti podrejenosti eni drugim, niti vsrkanja, temveč predvsem sprejetje vseh darov, ki jih je Bog dal vsakemu, da bi vsemu svetu razodevali veliko skrivnost odrešenja uresničenega v Gospodu Jezusu po Svetem Duhu.«

Povabil je še k poslušanju glasu ponižnih in ubogih, tolikih žrtev sovraštva, ki so trpele in za vero žrtvovale življenje. Prisluhnemo naj mladim generacijam, ki prosijo za prihodnost osvobojeno preteklih razdeljenosti.

Zaželel je še, naj se iz Armenije znova razširi svetla luč; tista luči vere, s katero je sveti Gregor, njihov duhovni oče, razsvetlil deželo, naj se luči vere pridruži tudi luč ljubezni, ki odpušča in pomirja.

Kakor sta apostola v velikonočnem jutru kljub dvomom in negotovosti, tekla h kraju vstajenja, kamor ju je pritegovala srečna jutranja zarja novega upanja, tako tudi midva to sveto nedeljo, slediva Božjemu klicu k polni edinosti in pospešujeva korak, ki vodi do nje.

Nagovor je papež Frančišek zaključil s ponižno prošnjo za blagoslov: »In zdaj, Svetost, Vas v Božjem imenu prosim, da me blagoslovite, da blagoslovite mene in katoliško Cerkev, da blagoslovite ta najin tek v smeri polne edinosti.«

Karekin II. je kot v zameno za to, ob koncu evharističnega slavja papeža Frančiška povabil, naj tudi on zbrani množici podeli blagoslov, za kar se je sveti oče zahvalil in blagoslovil vse prisotne.

Skupna izjava papeža Frančiška in katolikosa Karekina II.

Papež je bil v Armeniji gost katolikosa armenske apostolske Cerkve, Karekina II., s katerim sta danes podpisala skupno izjavo. V njej sta poudarila, da je spoštovanje verskih razlik nujen pogoj za miroljubno sobivanje. Pozornost sta ob tem namenila fundamentalističnemu preganjanju in nasilju.

Papež Frančišek in katolikos Karekin II. v skupni izjavi spominjata na tragedijo na Bližnjem vzhodu in drugih delih sveta, na neštete nedolžne ljudi, ki so bili zaradi nenehnih etničnih, političnih ali verskih konfliktov ubiti, izgnani ali prisiljeni v boleč in negotov azil.

Etnične in verske manjšine so postale cilj preganjanj. Oba voditelja poudarjata, da mučenci pripadajo obema Cerkvama, njihovo trpljenje predstavlja ekumenizem krvi, ki presega zgodovinske razlike med kristjani in jih poziva k spodbujanju vidne edinosti Kristusovih učencev.

Sledi poziv voditeljem držav, naj prisluhnejo prošnjam milijonom ljudi, ki hrepenijo po miru in pravičnosti v svetu, kjer smo žal priča verskemu fundamentalizmu. Papež Frančišek in Karekin II. poudarjata, da je opravičevanje sovraštva, diskriminacije in nasilja na osnovi verskih idej nesprejemljivo, saj Bog ni Bog nereda, ampak miru. Kristjani so po njunih besedah poklicani razvijati poti sprave in miru. Voditelja izražata upanje, da bo prišlo tudi do miroljubne rešitve vprašanj, ki zadevajo Gorski Karabah, sporno območje med Azerbajdžanom in Armenijo.

Frančišek in Karekin II. pozivata tudi, naj odpremo srca in roke žrtvam vojne in terorizma, beguncem in njihovim družinam. V igri je naša človečnost, sta zapisala in politike pozvala, naj zagotovijo pravico vseh do življenja v miru in varnosti. Na koncu izjave sta izrazila tudi zaskrbljenost za krizo družine v številnih državah. Katoliška Cerkev in Armenska apostolska Cerkev imata enak pogled na družino, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo.