Papež: Molitev ni čarobna palica. Pomaga ohranjati vero, da ta ne omahne.

Cerkev po svetu | 25.05.2016, 10:42 Marta Jerebič

Papež Frančišek je pri današnji splošni avdienci spregovoril o molitvi kot izviru usmiljenja. Katehezo je navezal na priliko o vdovi in sodniku, ki vključuje pomemben nauk: da je treba vedno moliti in se ne naveličati. Ne gre torej za to, da molimo takrat, ko smo razpoloženi za to. Jezus pravi, da je treba moliti vedno in se ne naveličati.

Vsi kdaj izkusimo utrujenost in obupanost, zlasti takrat, ko se zdi, da naša molitev ne prinaša učinka. Vendar pa nam Jezus zagotavlja: Bog usliši svoje otroke, vendar ne nujno v času in oblikah, kot to želimo mi. »Molitev ni čarobna palica! Molitev nam pomaga ohranjati vero v Boga in zaupati v Njega tudi takrat, ko ne razumemo njegovih načrtov. V tem nam je zgled sam Jezus, ki je veliko molil.«

Papež je nato spregovoril o tem, kako je Jezus daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti. Bog je Jezusa rešil smrti, tako da mu je dal zmago nad smrtjo, vendar pa je pot do tega vodila prek smrti same. Jezusova molitev je bila prežeta z zaupanjem v Očeta. Brez zadržkov zaupa njegovi volji, ko pravi, naj se zgodi njegova volja. Molitev v tem trenutku postane postranskega pomena, kar je pomembno, je odnos z Očetom: »To naredi molitev: preoblikuje željo in jo oblikuje po Božji volji, ne glede na to, kakšna je, saj kdor moli, v prvi vrsti hrepeni po zvezi z Njim, usmiljeno Ljubeznijo.«

Prilika o vdovi in sodniku se konča z vprašanjem: Ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« »Opozorilo velja vsem: ne smemo prenehati moliti, čeprav ne dobimo odgovora. Molitev ohranja vero. Brez nje vera omahuje,« je še dejal papež in dodal, da v molitvi izkusimo Božje usmiljenje, ki kot Oče prihaja naproti svojim otrokom poln usmiljenje ljubezni.