Slavi Košir
Jakob Čuk
Helena Križnik
Sadno drevje v snegu (foto: Matjaž Maležič)
Sadno drevje v snegu

Škoda v sadovnjakih in na poljih bo velika, za točne ocene bo treba počakati

28.04.2016, 11:36

Precej škode so pozno aprilske zimske razmere, nizke temperature in sneg po ocenah kmetijskih strokovnjakov povzročile v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na poljščinah, žitu, poznalo se bo tudi pri prvi košnji trave. Škoda zagotovo ne bo majhna, a treba je nekaj dni opazovati reakcijo rastlin in posevkov na nizke temperature, šele na to bodo območni KGZ dali prve ocene in nadaljnje ukrepe.

Največ škode na določenih in predvsem nižjih legah je povzročila že pozeba v začetku tedna, ne le včerajšnje sneženje. V Posavju in vzhodni Sloveniji zato govorijo o eni največjih pozeb v sadnih nasadih v zadnjih letih. Toplo vreme v aprilu je pospešilo pomladansko setev in saditev, koruze so bile v večini posejane v prvih dneh aprila, prav tako je posejane zgodnji krompir in pozni krompir, buče, tudi vrtnine tako v zavarovanih površinah in tudi na prostem. Posevki oljne ogrščice in posevki ječmena so v fazi latenja in cvetenju, kar tudi predstavlja večjo občutljivost na nizke temperature.

»Največja škoda bo v trajnih nasadih, sadovnjakih, vinogradih, najverjetneje bodo posledice vidne na vseh cvetočih vrstah, pri poljščinah, kot je oljna ogrščica, pri vseh vzniklih vrstah, kot je koruza, oljne buče, vprašanje je, kako bo z ječmeni in pšenico, ki v tem obdobju že klasi, in prav gotovo tudi na pridelavi zelenjadnic na odprtem bodo določene negativne posledice,« je za Radio Ognjišče povedal dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Prizadet bo tudi krompir, a ta se tudi generira, a po Kapunovih besedah bo krompir najverjetneje preživel, odvisno od temperatur, ki so se pojavile na določenih območjih. »Kar se tiče trajnih nasadov, bi se dalo kaj reševati z oroševanjem, vendar je treba imeti namakalne sisteme. Na področju predelave poljščin pa nekih rešitev – razen tega, da zemljo prebranamo, preorjemo in na novo zasejemo, če bodo posledice tako hude, da bi posevki v celoti propadli.«

Sneg je poškodoval sadovnjake
Sneg je poškodoval sadovnjake © Robert Božič

Dr. Kapun pravi, da je preuranjeno sklepati o škodi. Treba je počakati nekaj dni, ko bo vidna reakcija vseh teh poljščin oziroma posevkov na nizke temperature. »Takrat bo mogoče dati prve ocene in vse te kmetijske ukrepe, ki jih bomo svetovali preko Kmetijsko-gozdarskega zavoda v teh dneh.«

Težava je v tem, da je sadno drevje drevje že ozelenelo, zato se je pod težo snega polomilo veliko vejevja. Dodatne težave je sneg povzročil grmičevju, kot so ribez, maline, ameriške borovnice in podobno. Vodja sadne drevesnice Studenec Matjaž Maležič pravi, da se je nekaj snega že osulo in ker ni premrzlo, upajmo, da nove škode ne bo. »Nekaj pridelka je prav gotovo šlo, a kjer temperature niso padle pod ničlo, tam bo verjetno pridelek kljub vsemu obstal. V višjih legah, kjer bodo temperature pod ničlo, bo verjetno kakšen plod v brstu, kjer je po navadi več cvetov, kakšen cvet pozebel, vendar upajmo, da ne bo prevelike škode.«

Glede varstva poškodovanih rastlin dreves svetuje, da najprej pregledamo in odrežemo polomljene veje, kjer so rane velike, jih je treba zamazati. »Ko se bodo temperature malo dvignile, dodati foliarno gnojilo, da bodo drevesa te rane čim prej zarasla in da bodo z novo močjo krenila naprej v vegetacijo.«

Sneg je nekaj škode povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah. Finančna škoda še ni znana, so povedali na Zavodu za gozdove Slovenije.

KGZ Ptuj: Prve ocene škode po pozebi na kmetijskih rastlinah

S prvimi ocemai se je soočil Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, kjer ocenjujejo, da je škoda na jablanah in hruškah približno 80 %. Škoda bo v parih dneh dejansko vidna, saj bodo plodovi odpadali. Prizadeti so koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice… ), ki so tudi zaključile cvetenje in so plodovi v fazi največje občutljivosti na mraz. Pozeba je močno prizadela orehe, saj je večina teh že v torek pozebla. Zasaditve jagodičevja in aktinidije so tudi močno prizdeti po pozebi. Dodatna škoda pa je tudi zaradi lomljenja vej in poganjkov. V vinogradih je % škode trenutno še težko oceniti, vendar po prvih pregledih je škoda že v torek približno 60 %, dodatno pa je četrtkovo sneženje polomilo mlade poganjke. Na vinski trti so nastavljeni kabrniki, kar je za vinograde najbolj občutljiva fenofaza in temperature od -1 do -3 ° C so praktično kabrniki pomrznili. Prizadeti so tako vinogradi v Halozah kot v Slovenskih goricah in tudi domača trta na Ptujskem in Dravskem polju. Prizadete so tudi trte namiznega grozdja. Posevki koruze so zaradi zgodnje setve že v fazi dveh listov in pri teh posevkih lahko ocenjujemj, da je prišlo do pozebe in bo potrebno posevke obnoviti. Ocenjujejo, da je bilo 80 % koruze posejane že v prvi dekadi aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Posevki buč, ki so že vznikli, so pozebli in so 100 % uničeni.

Polomljeno žito zaradi snega v aprilu
Polomljeno žito zaradi snega v aprilu © Robert Božič

Škodo ocenjujejo tudi v ostalih območnih zavodih in bo znana v prihodnjih dneh. Posledice nizkih temperatur in loma zaradi snega so na kmetijskih rastlinah katastrofalne in bodo močno zmanjšale obseg kmetijke proizvodnje v letošnjem letu. Poleg tega pa povzročile kmetijskim gospodarstvom dodatne stroške za ponovno setev poljščin. Vemo pa, da so posamezne kmetijske panoge praktično na udaru že zaradi nizkih odkupnih cen mleka, mesa in ostalih pridelkov.

Zbornica kmetijsko živilskih podjetij bo skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico prihodnji teden sklicala skupno izredno sejo, na kateri bodo skušali navedeno škodo natančneje oceniti, hkrati pa se s pristojnim ministrstvom dogovoriti glede pomoči in ukrepov.

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...