Papež pri jubilejni avdienci o usmiljenju in miloščini

Cerkev po svetu | 09.04.2016, 10:46 Marta Jerebič

Papež Frančišek je imel danes jubilejno avdienco, ki jih enkrat na mesec pripravlja v letu usmiljenja. V katehezi je spregovoril o usmiljenju in miloščini. Pojasnil je, da italijanska beseda za miloščino izhaja iz grščine in pomeni prav usmiljenje. Miloščina mora tako po njegovih besedah vsebovati vse bogastvo usmiljenja. Kot ima usmiljenje tisoč načinov, tako se tudi miloščina izraža na številne načine in lajša stiske potrebnih.

Dolžnost dajati miloščino je stara kot Sveto pismo. Že v Stari zavezi Bog zahteva posebno pozornost do ubogih in pri tem daje tudi dragoceno navodilo »Velikodušno dajaj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko daješ.« To pomeni, da dobrodelnost zahteva predvsem držo notranjega veselja. Ponujati usmiljenje ne more biti teža ali nadlega, ki se je na hitro znebimo. Tudi Jezus nam pušča nenadomestljiv nauk na tem področju. Poziva nas, naj ne dajemo miloščine zato, da bi nas hvalili ali občudovali zaradi naše radodarnosti.

»Ni videz tisti, ki šteje, ampak sposobnost, da se ustavimo in človeka, ki prosi za pomoč, pogledamo v obraz. Sem sposoben pogledati v obraz osebi, ki prosi za pomoč? Ne smemo torej enačiti miloščine z denarjem, ki ga damo v naglici, ne da bi pogledali človeka, se ustavili in z njim govorili, da bi razumeli, kaj v resnici potrebuje.«

Hkrati moramo razlikovati med revnimi in različnimi oblikami beračenja, ki ne delajo dobre usluge resnično revnim. »Skratka, miloščina je dejanje ljubezni, namenjeno tistim, ki jih srečamo, je iskrena pozornost do tistih, ki se nam približajo in prosijo za našo pomoč.« Papež je dejal, da mora biti dajanje miloščine za nas tudi žrtev in na koncu citiral še Jezusove besede: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.«