Vokliško jezero z doslej izmerjeno globino sifona 160 m
Najgloblje jezero v Sloveniji
Polno prgišče lepote Blaž Lesnik
Enoznačnega odgovora na vprašanje, katero je najgloblje jezero na Slovenskem, ni mogoče dati brez pojasnila o njegovem nastanku. Vzrok za nastanek umetnega Družmirskega ali Šoštanjskega jezera je velenjski rudnik oziroma kopanje lignita pod vasjo Družmirje. Globina jezera se stalno povečuje, po zadnjih podatkih naj bi globlja kotanja merila kar 87 metrov. Če pa se sprehodimo do skrivnostnega Divjega jezera pri Idriji, ki je že od leta 1972 urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi, nas ne prevzame le njegova divja narava, temveč tudi podatek, ki nam ga prišepnejo pogumni potapljači. Ti so leta 2001 dosegli globino 160 metrov.
Divje jezero je pravzaprav kraški izvir vokliškega tipa, kar pomeni, da voda vanj iz velikih globin priteka na površje po strmih kanalih. Končne globine smaragdno zelenega jezera, ki je nastalo ob izraziti idrijski prelomnici, tako še ne poznamo, saj gre v bistvu za strm potopljen sifonski rov, ki se šele v veliki globini obrne navzgor. Ena največjih skrivnosti kraškega podzemlja pri nas priteguje raziskovalce v temine in nevarne globine: žal so v njem doslej izgubili življenje že trije potapljači. Jezero je sicer na zunaj idilično spokojno, podivja le po dolgotrajnejšem deževju, ko voda dobesedno bruha iz njega in se gladina jezera v obliki vodne gobe lahko dvigne tudi za tri metre. Če torej glavni sifon razumemo kot del jezera, lahko rečemo, da je Divje jezero naše najgloblje jezero.
