Papež Frančišek je rad med različnimi ljudmi
Sporočilo papeškega sveta za pastoralo zdravja ob dnevu zavedanja o avtizmu
Svet
Ob 2. aprilu, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, je posebno sporočilo pripravil tudi papeški svet za pastoralo zdravja. Naslovil ga je: Oblikovalci in pričevalci upanja. V letu usmiljenja smo namreč na papežev poziv spodbujeni k še bolj zavzetemu prizadevanju za bratsko solidarnost ter za sprejemanje in vključevanje avtističnih oseb in njihovih družin. Tako smo po besedah predsednika tega vatikanskega dikasterija, msgr. Zygmunta Zimowskega, priče pristnega in veselega upanja v Cerkvi in svetu.
Kot poudarja msgr. Zimowski, lahko vsakodnevni napori, razočaranja, zbeganost, osamljenost in skrb za prihodnost prevetrijo upanje, ki mora vedno poživljati družine, zdravstvene delavce, raziskovalno znanstvena združenja, šole, prostovoljce in vse, ki so na različne načine ob avtističnih osebah. Krščansko upanje ni samo navadna želja, ni nek optimizem, dodaja msgr. Zimowski, ampak goreče pričakovanje poslednje in dokončne izpolnitve Božje ljubezni. Je pričakovanje nekoga, ki prihaja, Jezusa Kristusa, ki je dan za dnem vse bliže ter nas vključuje v polnost svojega občestva in miru. Naloga Cerkve je, da ohranja prižgano in dobro vidno svetilko upanja, ki sveti kakor gotovo znamenje zveličanja ter vsemu človeštvu razsvetljuje pot, ki vodi v srečanje z usmiljenim Božjim obličjem.
Tudi pred mnogimi težavami, povezanimi z avtizmom, s katerimi se še posebej spoprijemajo družine, je po besedah msgr. Zimowskega treba ohranjati upanje. Upanje, ki zre v prihodnost, je ukoreninjeno v danes Boga, ki ne more, da nas ne bi ljubil in neutrudno iskal. Bog je namreč dobrota in dobrohotnost brez meja, skrbi za svoje otroke in nikoli ne zapušča tistih, ki jih je poklical v občestvo. V tem pogledu vere je zavedanje o nevroloških in vedenjskih motnjah, ki so še pred kratkim pomenile družbeno stigmatizacijo, vse bolj pomembno na področju diagnosticiranja in raziskovanja, asistence, vključevanja v šolsko in delovno okolje ter tudi duhovnega spremljanja. Pomeni torej znamenje upanja.
Msgr. Zimowski poudarja pomen sprejemanja, srečevanja, solidarnosti, konkretne pomoči in opogumljanja k upanju, pri čemer je treba upoštevati, da avtizem ostaja za vse življenje. Pomembna je povezanost med zdravstvenim, socialnim in vzgojnim področjem pri spodbujanju posameznikove avtonomije. V tem težavnem, a ne nemogočem zavzemanju, lahko vzgojno, zdravstveno in socialno vlaganje v avtistične osebe in njihove družine, pomeni pomembno spodbudo za določanje in pospeševanje učinkovitih in zadostnih politik. Tako se oblikuje podporna mreža, ki je dostopna vsem in lahko družinam pomaga pri preseganju občutka nezadostnosti, neučinkovitosti in frustracij.
Vir: Radio Vatikan
