Venezuelska opozicija začela kampanja za odstavitev predsednika Madura
Svet
V Venezueli je opozicija za danes napovedala množične proteste proti predsedniku Nicolasu Maduri. A to ni edini način, s katerim ga želi prisiliti k odstopu. Omenja tudi možnost referenduma in posege v ustavo.
V Venezueli je na decembrskih volitvah večino v parlamentu prvič po več kot poldrugem desetletju dobila opozicija, a Madurovega položaja na čelu države to za zdaj ni ogrozilo. V bloku več strank, poimenovanem Okrogla miza za demokratično enotnost, zato pozivajo k pritisku ljudstva, da bi se zgodil korak naprej. V zadnjih tednih so pripravljali strategijo, kako zamenjati vlado še pred koncem Madurovega mandata leta 2019. "Uporabili bomo vsa sredstva," je bil pred dnevi jasen izvršni sekretar Okrogle mize za demokratično enotnost Jesus Torrealba.
Referendum za odpoklic predsednika je treba izvesti v dobrem letu dni
Ena od možnosti je referendum o odpoklicu predsednika, a obstajajo omejitve. Država šteje približno 30 milijonov prebivalcev. Zahtevo po sklicu mora v treh dneh podpreti vsaj 20 odstotkov volilnih upravičencev, to je nekje 3 milijone 900 tisoč Venezuelcev. Podpise pod takšno pobudo je mogoče začeti zbirati šele po preteku polovice predsedniškega mandata. Maduro ga je začel aprila 2013, kmalu po smrti svojega mentorja in prejšnjega predsednika Huga Chaveza. Opozicija bo tako v akcijo stopila čez dober mesec dni. Da bo referendum uspel, bo moralo za Madurov odpoklic glasovati vsaj toliko ljudi, kolikor ga je izvolilo, torej vsaj 7 milijonov 587 tisoč 579. Čeprav se zdi, da gre za precej varen način, le ni tako. Opozicija se boji nagajanja državne volilne komisije, v kateri so Madurovi zavezniki. Poleg tega bi moralo do odpoklica priti do aprila prihodnje leto, saj v nasprotnem primeru ne bo predčasnih volitev. Če je namreč predsednik odpoklican v zadnjih dveh letih mandata, tega dokonča podpredsednik, a tega opozicija ne želi.
Bi ustavna sprememba o skrajšanju predsedniškega mandata naletala na zadostno podporo?
Tako razmišlja tudi o ustavni spremembi, ki bi začela veljati takoj in bi predsedniški mandat skrajšala s šestih na štiri leta. Na ta način bi bile predsedniške volitve v Venezueli decembra letos. Spremembe ustave lahko predlaga narodna skupščina, a nato za podporo nima dvotretjinske večine. Poleg tega lahko takšen sklep v parlamentu razveljavi vrhovno sodišče, v katerem trenutno sedijo Madurovi ljudje. Spremembe ustave prav tako lahko zahtevajo volivci, peticijo jih mora podpisati najmanj 15 odstotkov, a nato mora na referendumu podpreti večina upravičencev. Pri tem se pojavlja vprašanje, koliko bi se jih bilo pripravljenih strinjati s skrajšanjem predsedniškega mandata, saj ta ne bi veljal le za Maduro, ampak za vse, ki bodo v prihodnje sedli na čelu države. Ob tem ima opozicija v rokavu dodaten adut - sklic ustavodajne skupščine, ki bi pripravila novo ustavo, če bodo blokirani ostali mehanizmi za mirno rešitev politične krize.
Poziv k miroljubnim protestom za spremembe v državi
Opozicija je pozvala še na ulice. A hkrati poudarila, da morajo biti vsakršni protesti, prvi, kot že omenjeno, danes, nenasilni. Predvsem zmernejši del se namreč boji nasprotnega učinka. Če bi se ponovilo nasilje izpred dveh let, ko so demonstracije proti Madurovi vladi, ki so zajele večji del države, zahtevale tudi več deset življenj, bi utegnili za zapahi znova pristati številni opozicijski aktivisti. Prav tako mnogi ne verjamejo, da se bo Maduro sploh zmenil za vse skupaj. A radikalnejša opozicija meni prav nasprotno, da Maduro dogajanja ne bo mogel prezreti. Prepričana je, da so ljudje v Venezueli zaradi hude gospodarske krize, ki jo je še dodatno poglobil padec cen nafte, nezadovoljni in se bodo odzvali v precej večjem številu kot leta 2014. "Sprememba prihaja in tega ne more nihče ustaviti," je poudaril Torrealba.
