Poletna šolska kolonija v Argentini

| 09.03.2016, 10:51 Matjaž Merljak

Ena tradicionalnih dejavnosti slovenske skupnosti v Argentini je poletna šolska kolonija otrok, ki obiskujejo slovenske sobotne tečaje. Tudi letos se je izvedla. Takole je za tednik Svobodna Slovenija poročala Nevenka Grohar.

Poletje, sonce, voda … joj, to bo lepo! Kako smo veseli, ko ob koncu šolskega leta začnemo sanjati o počitnicah! Potem pride božič in novo leto, nato pa … Že 1. januarja smo se z mnogimi prijatelji srečali v Slovenski hiši. Tam je že čakal avtobus in voditelji ... Vsi smo z veseljem pričakovali lepa doživetja na slovenski otroški koloniji. Po molitvi v cerkvi smo se poslovili od staršev in že smo bili na avtobusu, na poti v Córdobo. Kako smo bili veseli!

Zjutraj smo dobro naspani prispeli v Hanželičev dom, kjer smo se po dobrem zajtrku namestili v lepo pripravljenih prostorih glavne stavbe. Imeli smo veliko energije, zato smo se takoj odpravili spoznavati okolje … kar peš smo šli do potočka, kjer so se pred leti veliko kopali! Ker smo imeli lepo družbo, je pot med klepetom in petjem kar hitro minila. Lačni smo se vrnili v dom in se hitro napotili v jedilnico. Bilo je zelo vroče, zato smo se po kosilu zabavali v bazenu. Sestavili smo tudi skupine in tekmovali smo v športu in slovenščini. Ko je sonce zašlo, smo imeli sveto mašo, potem pa večerjo. Prvi dan je bil mimo in utrujeni smo hitro zaspali!

Čez noč smo se večkrat prebudili zaradi hude nevihte! Zjutraj pa smo se vseeno zbudili dobre volje in dobro naspani. Ker vreme ni bilo ravno najboljše, smo v jutranjih urah delali ročna dela, ter začeli s pripravo prizora za sveti večer. Popoldne smo imeli misijonsko tombolo! Bilo je zelo zabavno; dobili smo lepe dobitke in nabrali precej denarja za revne otroke iz Peruja! Zvečer smo imeli še posebno slovesno sveto mašo, saj je bila nedelja!

Tretji dan smo se zgodaj zbudili, saj nas je sonce skozi okno prijetno božalo! Odpravili smo se na goro Kristus in po poti molili križev pot. Spoznali smo tudi Dique San Jerónimo, potem pa obiskali Estancia El Rosario, kjer smo okusili dobre alfahorje! Popoldne smo se igrali z izkaznicami in tekmovali v bazenu. Dan je bil res čudovit!

Četrti dan, spet dež. A to nas ni ustavilo! Obiskali smo grob gospoda Hanželiča in se mu zahvalili za vse, kar je naredil za slovenske otroke. Potem smo igrali med dvema ognjema in softball, ter se kopali v bazenu. Popoldne smo se odpravili v mestece San Esteban. Pot je bila dolga, pa je vseeno hitro minila! Zvečer pa smo spet imeli polne roke dela s pripravo prizorčka za tretji sveti večer! Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Med molitvijo smo pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost... Predno smo se odpravili spat, smo pred vrata postavili naše copate, da ne bodo sveti trije kralji pozabili na nas!

Naslednji dan nas je sonce spet zvabilo v hribe. To pot je bil na vrsti Mastil! Malo se je bilo treba potruditi, a kako lep razgled je bil na vrhu! Tam smo krstili nove člane kolonije ... bilo jih je toliko, da bi skoraj ostali brez vode! Utrujeni smo se vrnili domov. Po kosilu smo se kmalu odpravili v bazen, saj je bilo res vroče! Proti večeru smo se odpravili v mesto Capilla del Monte, kjer smo okusili sladek sladoled, kupili spominčke in... klicali domov! Marsikatera solzica je stekla iz oči, ko smo slišali znane glasove iz Buenos Airesa! Veseli smo se vrnili domov, kjer smo okusili slastno večerjo in se nasmejali pri nočnih igrah ...

Šesti dan je bil še posebno zabaven, ker smo se že zgodaj zjutraj odpeljali v Terra Aventura, kjer smo se sprehodili po lepi naravi, potem pa izkusili let po zraku na tirolesi, pa tudi veslanje s kajakom po potočku. Popoldne smo se spočili v bazenu in tekmovali v športu... pa še skupinske zastave smo pripravili! Res so lepe!

In tako so dnevi hitro minevali in prehitro je prispel zadnji večer! Po večerji smo morali najprej poiskati zaklad, potem pa imeli kres! Vsaka skupina je sestavila pesmico ... in bile so res lepe! Dež je počakal točno toliko, da smo prišli suhi pod streho, potem smo pa imeli spet nočno nevihto! A se je že nismo tako bali! Zaradi utrujenosti smo hitro in mirno zaspali.

Sedmi dan, dan odhoda ... pa smo ga vseeno izkoristili! Odpeljali smo se v Los Terrones, kjer smo v mogočnem skalovju opazili zanimive oblike kamele, želve in še mnogo drugih ... Popoldne pa je bilo treba pospraviti vse. Kar težko nam je bilo, ko smo zlagali obleko, pospravljali sobe in odnašali kovčke na avtobus, ter se še zadnjič skupaj slikali! Vožnja nam je ob pogovoru in spanju kar hitro minila in zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih ... Koliko lepega jim je moral še povedati!

Vemo pa, da je za lep uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato naj omenim tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke: ga. Miriam Mehle Javoršek, g. Robert Brest, Ani Malovrh, Štefi Bokalič, Milena Fekonja, Nevenka Grohar, Niko Puntar in Erik Oblak. Za nas je bilo to nepozabno doživetje! Upamo, da bo še mnogo otroških kolonij, kjer bodo lahko otroci še naprej gojili slovenski jezik in zdravo prijateljstvo!