Slovenija se je v tem mesecu kar trikrat zadolžila, a to je šele začetek
Slovenija | 27.02.2016, 16:04
Evropska komisija je v oceni slovenskega gospodarstva in finančne vzdržnosti med drugim opozorila, da država premalo stori na področju zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Pri tem je poudarila, da se je javni dolg lani povečal na 83,5 odstotka BDP. Čeprav smo sprejeli fiskalno pravilo, kaže, da bo zadolženost rasla tudi letos. V februarju smo se zadolžili kar trikrat, to pa je šele začetek, saj si je vlada zgornjo mejo zadolževanja na letni ravni postavila pri 6,8 milijarde evrov.
Poročilo Bruslja je najbolj kritična do tega, kako Slovenija skuša zagotavljati vzdržnost javnih financ. Zakon o fiskalnem pravilu je bil sicer sprejet, a z večletno zamudo. Vlade očitno ne moti, da ga imamo, saj opaznega koraka k temu, da bi država porabila le toliko, kot ustvari, ni. Tudi z oblikovanjem fiskalnega sveta zamuja, saj je edina v Evropski uniji brez njega. Ker v Bruslju sprašujejo, kaj je z njim, je vlada ta mesec na hitro predlagala člane za ta neodvisni organ. Čeprav se zaveda, da brez opozicije ne bo šlo, je brez posvetovanja na to mesto predlagala svoje izbrance: za predsednika Damjana Kozamernika, za člana pa Marjana Senjurja in Davorina Kračuna. Bruselj še opozarja, da ni vidnega napredka pri reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.
Cerarjeva ekipa nadvse uspešna pri zadolževanju države
Vlada Mira Cerarja odgovarja z zadolževanjem. Medtem ko na področju zmanjšanja porabe ne zna in ne zna, je nadvse uspešna pri zadolževanju države. Že 9. februarja se je z zakladnimi menicami kratkoročno zadolžila za 62 milijonov evrov. V četrtek se je dolgoročno zadolžila za milijardo in pol evrov, včeraj pa še za 125 milijonov evrov. Za marec je napovedala novo kratkoročno zadolžitev. Vlada si je možnost novih zadolžitev zagotovila z novim programom financiranja državnega proračuna za letos, ki ga je sprejela tik pred božičem. Po njem je zgornja meja letošnje zadolžitve nekaj več kot 6,8 milijarde evrov. Za potrebe izvrševanja proračuna načrtuje zadolžitev v višini 2,5 milijarde evrov. Poleg tega mora letos vrniti 4,6 milijarde evrov: 3,6 za odplačilo glavnice, nekaj več kot milijardo za obresti.
Dušan Mramor je v vlogi finančnega ministra v Cerarjevi vladi do zdaj najel skoraj 5,5 milijarde evrov dolgoročnih posojil. Z izdajo kratkoročnih zakladnih menic si je lani izposodil 618 milijonov evrov, leto prej, v prvih tednih po nastopu ministrskega položaja, pa 500 milijonov evrov. Tako bo tudi letos ena od pomembnih nalog vlade zadolževanje države. Vendar bo treba nekaj izposojenega v minulih letih tudi vrniti. Pri hitrosti zadolževanja smo najuspešnejši v Evropski uniji. Iz 22,5 BDP v letu 2008 se je dolg do konca lanskega leta dvignil na 83,5 odstotka BDP. Občutno se bo dvignil tudi letos, vlada pa bo po lastnih merilih uspešna, če se bo zadolžila "poceni".
