Jure PavšekJure Pavšek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Petra StoparPetra Stopar
Poljska žaluje (foto: www.prezydent.pl)
Poljska žaluje

Kakšna je resnica dogajanja na Poljskem?

Svet | 23.01.2016, 00:31 Marjana Debevec

Evropski mediji so v zadnjem tednu veliko pisali sprožitvi postopka za zaščito pravne države v primeru Poljske s strani Evropske komisije. Da bi bolje razumeli situacijo v tej državi, pa moramo dobro poznati zgodovinsko ozadje političnega dogajanja.

V luči dejstev in arhivskih dokumentov, ki so bili objavljeni v zadnjih 25-ih letih je postalo vedno bolj jasno, da so bili začetniki političnih sprememb na Poljskem in celotnega vzhodnega bloka po eni strani masovna gibanja (kot Solidarnost), po drugi pa delovanje komunističnih oblasti, ki so poskušale pripraviti teren za preobrat, za katerega so vedele da prihaja. Danes je že jasno, da so bili mnogi znani disidenti v službi tajne komunistične policije ali pa so sčasoma, pred spremembo političnega sistema, izdali ideale Solidarnosti in so sklenili tajne dogovore s komunisti.

Poljska politična in ekonomska elita ni poskrbela za lustracijo ljudi, ki so sodelovali s službami državne varnosti in tistih, ki so zaradi svoje koristi sodelovali z nekdanjimi komunisti. Vse to je privedlo do globokih razdeljenosti znotraj poljske družbe. Del naroda je ostal zvest krščanski tradiciji in idealom Solidarnosti, zaradi česar je bil izključen iz oblasti in ekonomskih ugodnosti, ki jih je prinesla tranzicija. Drugi del pa je svoje lastne dobičke postavil pred dobrobit naroda. V zadnjih 25-ih letih so post komunistične vlade in kasneje liberalne vlade pripeljale do drastične prodaje poljskih dobrin in finančne neodvisnosti poljske elite od zunanjih vplivov.

V zadnjih osmih letih se je pod vplivom liberalnih vlad situacija večine Poljakov in Poljske na mednarodnem prizorišču zelo poslabšala. To dokazujejo porast korupcije in vedno večjo vpletenost politike v gospodarstvo; velika ekonomska rast, ki pa ni odgovarjala finančni situaciji prebivalcev (zelo nizke plače, velika migracija, zelo nizka demografska rast), visoki dobički podjetij, ki niso bila vključena v davčni sistem, ter prilastitev sredstev obveščanja s strani nekdanjih komunistov in Zahodnih korporacij (95 odstotkov tiska in regionalnih portalov je v nemški lasti).

Pomembna spodbuda za spremembe na Poljskem je bila letalska nesreča v Smolensku aprila 2010, kjer so življenje izgubili poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je vztrajal na utrditvi suverenosti poljske in 95 članov vlade ter politične elite. Nerazumljiva je bila tudi odločitev vlade, da prekine preiskavo vzrokov nesreče, čeprav ti še niso bili pojasnjeni. Sledila je odstranitev novinarjev, ki so bili kritični do vlade, utrditev sodelovanja poljske varnostne službe z rusko, odločitev vlade, da podpre nemške interese, čeprav so bili v nasprotju z interesi Poljske in drugih držav Vzhodne Evrope. Vse to je vodilo do nastanka opozicijskih strank in razvoj neodvisnih medijev, ki so dogodke začeli prikazovati v povsem drugi luči kot pa uradni mediji.

Dokončni znak za poljski narod, da gre država v nevarno smer pa so bile volitve leta 2014, v katerih je najverjetneje prišlo goljufij.

V zadnjih letih so Poljaki veliko molili za svojo domovino. Potekale so številne devetdnevnice, darovale so se mnoge svete maše, kar je vse privedlo do duhovne prenove Poljakov in boljšega dojemanja groženj iz tujine, ki poskušajo poljski vsiliti ideologije, nasprotne veri in krščanskim vrednotam.

Posledica vsega tega dogajanja je bila nepričakovana zmaga desnosredinskega predsednika Andrzeja Dude maja 2015. Voditelj omenjene stranke je Jaroslaw Kaczynski – brat tragično umrlega predsednika. Oktobra je stranka Pravo in pravičnost dobila večino v parlamentu in tako oblikovala neodvisno vlado.

Napadi medijev na predsednika in poljsko vlado, ki namerava obnoviti narodno skupnost in utrditi položaj Poljske v regiji ter spoštuje krščansko tradicijo poljskega naroda, pa imajo za cilj ohraniti vpliv liberalnih krogov na usodo države. Poleg medijskih napadov, so bili uvedeni tudi drugi konkretni ukrepi, ki naj bi preprečili spremembe, napovedane s strani stranke Pravo in pravičnost. Poleg drugega predlagajo, da bi v ustavnem sodišču od 15 sodnikov ohranili 14 sodnikov z liberalnega in levega pola. Zakonske pobude nove vlade, da bi se izognili blokiranju potrebnih reform s strani Ustavnega sodišča, je sedanja opozicija poimenovala državni udar, napad na demokracijo in uvajanje fašistične vlade.

Druga reforma, ki je bila prav tako deležna kritike, je reforma javnih medijev. Ta želi znova vzpostaviti ravnotežje v nacionalnem radiu in televiziji, da bi predstavljala mnenja različnih političnih strank. Še ena kritika Poljske in drugih Vzhodnih držav je njihovo ravnanje do pojava migracij. Zdi se, da ne poznajo dovolj dejstva, da je Poljska sprejela veliko število beguncev iz Ukrajine.

Kristjani zato vse te kritike s strani Evrope razumejo v duhovni razsežnosti kot napad na narod, ki je v Evropi eden redkih zvest Kristusovemu nauku. Zato kristjane po vsej Evropi prosijo za molitveno in duhovno podporo.

Svet, Cerkev po svetu, Evropska Unija
Alojz Rebula in Zora Tavčar (photo: Družina) Alojz Rebula in Zora Tavčar (photo: Družina)

Poslovila se je pisateljica Zora Tavčar

V 97. letu starosti je umrla slovenska pisateljica, esejistka in prevajalka Zora Tavčar, ena pomembnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Stara je bila 96 let, poroča Primorski ...

Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič) Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič)

Čemažarjevi s sodišča prejeli klofuto

Napad Romov na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja še ni dobil sodnega epiloga. A ena od odločitev, ki so jo že prejeli, ne nakazuje ugodnega razpleta. Napadalci so bili trije, na kraj pa jih je ...

Jelko Kacin (photo: Katja Kodba/STA) Jelko Kacin (photo: Katja Kodba/STA)

Kacin: Treba je poiskati tiste, ki znajo!

Pod vlado Roberta Goloba smo na začetku leta 2023, lani in tudi januarja letos lahko slišali, da vstopamo v leto reform. Kako je z reformami, lahko presodi vsak sam oziroma tudi občuti v ...

dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček) dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček)

Dr. Žiga Turk: »To je bilo na meji veleizdaje«

Dr. Žiga Turk, ki smo ga povabili v prvo avgustovsko oddajo Spoznanje več, predsodek manj, je zgrožen nad načinom, kako se vlada odziva na vojno v soseščini. Namesto da bi jo resno jemala, se ...