Oče je oče in mama je mama

Slovenija | 16.12.2015, 12:42 Marjana Debevec

Vedno, ampak res vedno, sem v življenju skušal sprejemati različnost. Ne samo kot psiholog, ampak kot človek. Socialni čut mi je privzgojila pokojna mama. In ga spoštujem in nosim s seboj. Tudi ta trenutek spoštujem vsakega človeka, pa naj si bo še tako družbeno nesprejemljiv ali morda pred ljudmi zapostavljen. In tako gledam tudi na istospolno usmerjene ljudi. In želim, da se jim kakorkoli če še ni urejeno, uredijo pravice, da bodo lahko pravno formalno lahko živeli svoje življenje.

Sem pa proti temu, da se skuša zaradi njih, s posegom v zakon spreminjati temeljne vrednote kot so oče, mati, otrok, družina. Naj me nihče ne zmerja , da sem zato homofob ali zaostali zabiti vernik, ki ga manipulirajo duhovniki in cerkev.

Pri mojih letih nihče ne manipulira z menoj. In nihče, prav nihče, me ne bo prepričal, da je zveza dveh mož in dveh žena z otrokom dobra družina. Ni ker to ne more biti, pa če je še tako ljubeča. S psihološkega vidika je nesprejemljiva ta kombinacija. Vemo, da otroci prevzemajo vzorce svojih staršev, da se fantje identificirajo z očeti in deklice z mamami. Kje najti dečku identifikacijski lik ob dveh mamah in deklici ob dveh očetih. Že tukaj nastajajo vprašljive vedenjske oblike za življenje. Družinska celica očeta, mame in otrok je tista, ki daje. Ki sprejema otroka takega kot je in ga hrani s materino ljubeznijo in očetovim varstvom ter usmerja v življenje. Tako se ustvarja psihološka klima, ki daje duhovno in duševno rast otroku. Skozi mamino in očetovo podobo. Kako žalostna bi bila svetovna in slovenska literatura brez teh dveh podob. Še dobro, da se ni že v tistih časih našel kakšen »levak«, ki bi skušal kaj takega spraviti v zakon. Si predstavljate, da bi Ivan Cankar napisal črtico: »Osebo 1 je zatajil«

Pavčkovih lepih pesmi, ki jih je posvetil mami sploh ne bi bilo, ali pa bili neki zmazki z osebami 1 in 2.

Mislim, da bodo iz istospolnih zakonov, kljub ljubeči klimi, izšli otroci, ki bodo dolgoročno in kasneje v življenju imeli določene težave na področju iskanja vzorcev vedenja glede na spol. Kako jih bodo reševali ne more danes trditi noben strokovnjak. Tudi jaz ne. Sklicevanje psihologov o dobrih rezultatih, ki so jih prinesli od drugod niso verodostojni. Časovni parameter je prekratek. Rezultati se bodo pokazali čez mnogo let.

Pa še nekaj je skrajno skregano s stroko. Nemogoče je z neko teorijo spola napeljevati otroke v spreminjanje spola, kar tako po svojih željah. In če začutijo v sebi klic po drugačnem spolu, kot ga nosijo v sebi, pač ni nič narobe. Ni pa potrebno to v vzgojnih metodah umetno privzgajati. Bojim se, da se za tem projektom predloga skriva mnogo več. In to ne dobrega, ampak slabega za slovenski narod. Kako me vlečejo spomini na stare čase, ko se je v ta prostor uvajala celodnevna šola. Krivica do otrok. Kako me stvari spominjajo na usmerjeno izobraževanje. Spet krivica do najstnikov. Pa še kaj bi našel. Kaj ni uvajanje pojma oseba 1 in oseba 2 nekaj podobnega. Upam, da se nova levica ne zgleduje po stari!!!

In moje razmišljanje naprej: Oprostite, ampak jaz si ne bi nikoli upal biti mojemu otroku dobra mati. Preprosto, ker to ne znam. Ne znam dajati tistega, kar daje moja žena. Ker sem drugačen po naravi, po značaju. Ker mi je narava kot moškemu dala drugačno razmišljanje, drugačne reakcije na določeno situacijo kot moji ženi. Ampak tako dajeva svojemu otroku vsak svojo stran, ki ga gradi v celovito osebnost . Kaj ne bi kazalo, da bi se vsak vprašal prav o tem. Moški: ali bi jaz bil lahko mama, in ženska: ali bi jaz lahko opravljala očetovo vlogo. To bi se morali iskreno vprašati tudi istospolno usmerjeni ljudje. Hitro bi ugotovili , in odgovor, če bi bili iskreni pred seboj bi bil nikalen.

Zato vem kaj bom obkrožil.

Peter Bergant

Univ. dipl. psiholog

Mama je dala ljubezen, ki odpira dlani sleherniku, ki prihaja na tvojo skupno pot.

Očetov križ na čelu in moč njegove besede, sta te prepričali, da so premagljivi še tako strmi klanci.

Življenje v družini ti je zavezalo culo z nešteto darovi. To culo odpiraš, kadar se iščeš na brezpotjih in kadar misliš, da za oblaki ni sonca.