Dotaknili smo se čudeža

Slovenija | 22.12.2015, 13:10 Marjana Debevec

Zbrani v Cerkvi ali v kapeli, pred jutranjo zarjo ali v temni noči. S posebnimi občutki smo se Slovenci v zadnjih dneh zbirali ter v molitvi, darovanem trpljenju in postu povezali z vezjo, ki je nihče ne more uničiti. Zdelo se nam je, da smo dali vse od sebe, da bi zaščitili to, kar nam je sveto: naše družine, zakonsko zvezo moža in ženo, naše otroke. A vendar smo v zadnjih urah pred 20. decembrom iskali še nove načine, kaj storiti. V nedeljo pa smo čakali... prepričani, da je usoda odločitve referenduma v Božjih rokah. In potem trenutek, ko smo presegli magično mejo. V srcu občutki, ki se jih ne da opisati: beseda olajšanje je veliko premalo. Bila je predvsem neskončna hvaležnost Bogu za čudež, ki ga je na tako otipljiv način storil.

Hkrati pa veliko spoštovanje in hvaležnost do mnogih ljudi, ki so darovali svoj čas, nenazadnje tudi svoj denar, predvsem pa trpljenje, dneve posta in številne molitve, da bi znali ohranili družino, kot jo poznamo od začetka sveta in kot je od nekdaj v Božji zamisli. Znova se je pokazalo, da je Bog uporabil majhne, da bi pokazal svojo veličino.

V teh dneh sem začutila tudi, v čem je moč kristjanov. Ni v moči ali oblasti, niti v denarju, zdravju in lepoti. Naša moč izhaja iz Njega, ki je smrt premagal tako, da je šel na križ. Ta tako nerazumljena beseda, sploh za sodobnega človeka, je ključ in odrešitev za nas kristjane. Zrli smo Njega in nase vzeli trenutke negotovosti, bolečine in trpljenja ter videli, da jih je mogoče preobraziti v ljubezen. V nas ni bilo več trpkosti napadov in poniževanj, ki smo jih bili deležni še posebej v zadnjih tednih. Spomnimo: vsi osrednji mediji so na veliko poveličevali istospolne zveze, pa tudi transseksualnost ter ljudi, ki prehajajo iz spola v spol. Tudi takšni imajo pravico do otroka – so poudarjali. Čeprav dobro vemo, da otrok ni pravica, ampak je bitje, ki ima svoje človekove pravice, to nam bodo potrdili vsi pravniki. Najbolj osnovna med njimi pa je pravica do očeta in mame.

Spomnimo tudi na mlado dekle, ki se je že s tem, da je na soočenju povedalo, da je pogrešalo očeta, ker je odraščalo samo z mamo, doživelo ogromno zasramovanja in žalitev. In to s strani tistih, ki govorijo, da so za strpno, enakopravno in odprto družbo. Napad nanjo je bil dokaz tistega, kar so nasprotniki novele ves čas opozarjali: že če omeniš, da otrok potrebuje očeta in mamo, te označijo homofoba in sovražnega. Če bi bil zakon sprejet, pa bi lahko bil v takšnem primeru tudi kazensko preganjan.

Še in še bi lahko naštevali, ampak zdaj je čas, da gremo naprej. Bogu se moramo zahvaliti, da je bil ta nerazumen zakon, ki ga je vložila Združena levica in ga hotela po skrajšanem postopku vsiliti Slovencem, v nedeljo zavrnjen. V tem času pa smo imeli možnost, da smo se te naravne danosti in tega bogastva, ki ga v sebi nosi družina, globlje zavedli. Številne pobude, skupine in organizacije, ki so nastajale v zadnjih letih, so tisto znamenje upanja, da bomo to pot tudi nadaljevali.

Francoski filozof Fabrice Hadjadj, katerega knjigo z naslovom Kaj je družina? je založba Družina v četrtek predstavila, celo pravi, da se o tem, kaj je družina pravzaprav ne moremo spraševati. Družina je temelj, pravi. In če je temelj, potem družine ne moremo ustvariti. Družine po njegovem tudi ne moremo pojasniti, ne upravičiti, pravi Hadjad in dodaja: „Ker bistvena oziroma naravna danost ni zgrajena, je ne moremo razgraditi. Edini način, da to storimo, je, da jo popolnoma uničimo. Ker pa bi bilo treba v primeru družine uničiti človeka samega, je dovolj, da jo popačimo oziroma iz nje delamo parodijo“. Se tudi vam zdi, da smo nekaj podobnega doživljali v tem času? Vendar pa je zdaj čas, da pogledamo naprej. Pred nami je božič in v naših srcih zgled svete nazareške družine. Veličino družine je Jezus najbolje pokazal s tem, da se je sam kot nebogljen otrok rodil v človeški družini. Naj nas ta misel spremlja v tem prazničnem času ter nam pomaga živeti iz nje ter pričevati o neskončni lepoti in moči vsake družine.