Potreba po dopolnitvi skupine skrbnikov Deželne razstave 2020
| 25.11.2015, 14:55 Matjaž Merljak
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) v skupni izjavi za javnost pozivajo, naj se skupina skrbnikov razstave, ki jo deželna vlada leta 2020 pripravlja ob 100. obletnici plebiscita, dopolni. Izjavo objavljamo v celoti.
Ob 100-letnem jubileju plebiscita naj bi se po sklepu deželne vlade leta 2020 pripravila deželna razstava. Pohvale vredno je, da se bodo v ta namen uporabili že obstoječi razstavni in spominski prostori na južnem Koroškem, saj se je plebiscit odvijal prav v coni A, torej na južnem Koroškem.
Pri tem je treba spomniti na dejstvo, da je k izidu plebiscita bistveno prispeval prav precejšen del slovenskogovorečega prebivalstva Južne Koroške. To prizna celo nemškonacionalno usmerjeni koroški zgodovinar Martin Wutte, ki v svoji knjigi »Kärntens Freiheitskampf 1918-1920« govori o tem: »Od približno 22.000 glasov odddanih za Avstrijo, se lahko prišteje 12.000 volilnoupravičenih z nemškim pogovornim jezikom, 10.000 pa slovenskogovorečih. Od 33 občin za avstrijsko večino je 21 pretežno slovensko govorečih, 12 pa pretežno nemškogovorečih.«
Zato tem bolj začudi sestav skupine skrbnikov, ki naj bi znanstveno spremljala razstavo. V njej ne najdemo skrbnika iz slovenske narodne skupnosti, kar bi za potrebno popolnost tako iz znanstvenega kakor tudi iz zgodovinskega vidika bilo nujno priporočljivo.
Če je cilj razstave ta, da bi Koroško pokazala v svoji zgodovinski celoti kot tudi v svoji usmeritvi za bodočnost, bi 100 let po dogodkih, ki so delili obe državi bilo priporočljivo, da bi se v znanstveno pripravo razstave vključila tudi Republika Slovenija in bi tako v ospredju bila sprava.
V smislu uspešnega dialoga med narodnima skupinama v deželi kot tudi v smislu dobrega sodelovanja med sosednjima državama pod skupno streho Evrope, naj bi se skupina skrbnikov razširila: s sodelavcem iz slovenske narodne skupnosti in s sodelavcem iz Republike Slovenije. Direktor Deželnega arhiva, Wilhem Wadl, bi z odprtjem arhivov k dogodkom plebiscita pred skoraj 100 leti lahko bistveno prispeval k pozitivnem delovanju skupine.
Najprej za znanost, najkasneje po jubilejnem letu 2020 naj bi doslej zaprti dokumenti bili dostopni vsem, ki se zanje zanimajo.
