VIDEO: Papež v Srednjeafriški republiki – 1. dan: Papež odprl sveta vrata stolnice v Baguiju

Cerkev po svetu | 29.11.2015, 21:08 Marta Jerebič

Papež Frančišek je danes prispel v Srednjeafriško republiko, ki je zadnja postaja njegovega potovanja v Afriki.

V nagovoru oblastem je poudaril, da je prišel kot romar miru in apostol upanja. Za papeževo varnost v državi, ki se sooča z nasiljem med krščansko in muslimansko milico, skrbijo modre čelade, vojska Srednjeafriške republike, pa tudi predstavniki vatikanske žendarmerije, oblečeni v neprebojne jopiče.

Papež odprl sveta vrata stolnice v Baguiju

Z odprtjem svetih vrat v stolnici v Bunguiju je papež začel sveto mašo, med katero je še posebej molil za mir po svetu. Pri sveti maši so se zbrali redovniki in redovnice ter številni mladi.

Papež je v uvodu v sveto mašo zaželel mir za vse dežele, ki trpijo zaradi vojne. Vse zbrane je povabil, naj skupaj z njim prosijo za mir. »Danes je Bangui postalo duhovno glavno mesto sveta«, je poudaril papež in nadaljeval: »Sveto leto usmiljenja prihaja naprej v to deželo, ki že več let trpi zaradi vojne, sovraštva, nerazumevanja in pomanjkanja miru«.

Nekateri v tej deželi so tako obupani, da nimajo več moči, da bi ukrepali in čakajo le še na miloščino. »Vsi mi pa pričakujemo miloščino miru«, je poudaril. Povedal je, da jim, da nima srebra in zlata, prinaša pa jim moč za novo življenje. Jezus nas ne pošilja same na drugo stran obale, ampak hodi z nami, je dejal. Po njegovih besedah je treba zgraditi Cerkev, ki bo odprta vsem, kar vključuje bližino do naših bratov v potrebi in duh občestva, je poudaril.

Po papeževih besedah ne gre najprej za vprašanje materialnih sredstev, ampak je treba podeliti življenje z Božjim ljudstvom in biti pričevalci neskončnega Božjega usmiljenja. Jezus nas uči, da Nebeški oče daje sonce hudobnim in dobrim. Tako nas uči popolnosti, kakršen je On, kar po papeževih besedah pomeni znati odpuščati. Ena od temeljnih zahtev te popoldne ljubezni je namreč ljubezen do sovražnikov, ki nasprotuje spirali nasilja in maščevalnosti. Evangelizatorji naj bi bili torej najprej strokovnjaki odpuščanja in usmiljenja. Tako lahko pomagamo našim bratom in sestram, da bodo šli na drugo stran reke: podeliti z njimi naše veselje, ki ima izvir v Bogu, saj temelji na gotovosti, da je On na ladji z nami, je dejal.

V nagovoru je spregovoril tudi o pomenu pravičnosti, katere temelj Bog. Zato naj bi kristjani postali strokovnjaki pravičnosti. Slednja pa ima okus po ljubezni. Bog, ki prihaja k nam, je namreč predvsem Ljubezen, je poudaril. "Kjer vladajo nasilje, sovraštvo, nepravičnosti in preganjanja so kristjani poklicani pričevati za tega Boga, ki je Ljubezen", je bil odločen Frančišek. Duhovnike, posvečene in laike je opogumil, naj herojsko živijo krščanske kreposti. Pred očmi naj bi vedno imeli prve krščanske skupnosti za katere so govorili: Glejte, kako se ljubijo.

Božja moč pa je po drugi strani tudi nepremagljiva, je poudaril papež. »Bog je močnejši od vsega«, je na splošno navdušenje zbranih poudaril papež. To nam daje moč, da vztrajamo tudi v najtežjih preganjanjih. Tudi takrat morajo kristjani vztrajati z dvignjeni glavo, prepričani, da bo zadnjo besedo imel Bog in ta beseda bo beseda ljubezni in miru, je poudaril. Vse, ki nepravično uporabljajo orožje, pa je pozval: "Odložite orožje! Oborožite s pravičnostjo, ljubeznijo in usmiljenjem, ki so zagotovila miru".

Po mnenju nadškofa Iz Banguija Dieudonnéja Nzapalainge predstavlja odprtje svetih vrat nov začetek za Srednjeafriško republiko. Potem ko so strašno trpeli zaradi vsega nasilja, ki jih je razdvajalo, pa je papež Frančišek odprl srca za nežnost, usmiljenje in spravo, je prepričan nadškof. Po njegovem, prepričanju je papež s tem potrdil, da je prišel čas odpuščanja in ponovne izgradnje njihove dežele.

Srečanje z mladimi

Po maši se je pred stolnico v Banguiju začelo molitveno bdenje mladih, posvečeno usmiljenju. Papež je, tako kot v Keniji in Ugandi, odložil vnaprej pripravljen govor, in spregovoril o moči odpuščanja, ki ljudem omogoča, da postanejo graditelji miru. Mlade je spodbudil, naj si prizadevajo za dobro in poudaril, da beg pred izzivi življenja ni rešitev. Na koncu je nekaj mladih tudi spovedal.

Predstavnik mladih je papežu predstavil njihove največje težave: dostop do izobrazbe, nezaposlenost, nasilje, neuspeh pri doseganju miru. Številni mladi bi si radi boljšo prihodnost poiskali drugje. "Predlagana pot v tem težkem času vojne, sovraštva in nasilja, je pot vztrajnosti. Beg pred izzivi življenja ni rešitev. Nujno morate imeti pogum, da vztrajate, da si prizadevate za dobro."

Papež je dodal, da je za to potrebna molitev in prizadevanje za mir, ki je ročno delo – dela se ga z rokami, z lastnim življenjem. A kako konkretno? "Najprej, nikoli ne smeš sovražiti. Če ti kdo naredi kaj slabega, si moraš prizadevati odpustiti. Nič sovraštva, veliko odpuščanja."

Po papeževem mnenju je vedno mogoče odpustiti sovražnikom in jih celo ljubiti. To je način za pravo zmago. »Z ljubeznijo in odpuščanjem si lahko pravi zmagovalec.«

Papež je mlade tako pozval k pogumu odpuščanja, ljubezni in prizadevanja za mir. 

Papež evangeličanski skupnosti: Razdeljenost med nami je vir pohujšanja!

V glavnem mestu Srednjeafriške republike Bangui-ju se je papež Frančišek na sedežu evangeličanske teološke fakultete danes popoldne srečal s predstavniki evangeličanskih skupnosti. Poudaril je medsebojno povezanost, v kateri Bog ne dela razlik med skupnostmi, saj zaradi nepravičnosti in slepega sovraštva, ki je posledica delovanja hudega duha, vse enako trpijo.

„Razdeljenost med kristjani je pohujšanje!“ je dejal sveti oče, pot edinosti pa je povezanost v ljubezni, v razmišljanju in v molitvi. „Mi vsi služimo istemu Gospodu, ki je vstal od mrtvih in nas danes povezuje. Zaradi krsta, ki smo ga prejeli, smo vsi poslani oznanjat veselje evangelija ljudem te srednjeafriške dežele,“ je dejal. Zatrdil je, da je sredi dolgotrajnega trpljenja, preizkušenj in nasilja, ki je že predolgo prisotno v deželi, oznanjevanje evangelija toliko bolj nujno. „Saj je Kristusovo telo, ki trpi v svojih najljubših udih. To so njegovi ubogi, bolni, ostareli, zapuščeni, sirote brez vodstva in vzgoje. Med nje sodijo tudi vsi, ki jih je nasilje ranilo na duši in na telesu, tisti, ki so v vojni izgubili vse: delo, dom in svoje drage.“

Papež Frančišek je na srečanju z evangeličanskimi skupnostmi danes ponovil že večkrat izrečeno prepričanje, da Bog ne dela razlik med ljudmi, ki trpijo. V tem vidi t. i. ekumenizem krvi.

Tudi v tem okolju krutega nasilja „nas Gospod pošilja k izkazovanju njegove nežnosti, razumevanja in usmiljenja,“ je povabil. In prav te okoliščine lahko sprejemajo kot spodbudo k napredovanju na skupni poti edinosti. Kako naj bi Bog odrekel milost, čeprav še ne popolne edinosti svojim otrokom, ki skupaj trpijo in v različnih okoliščinah skupaj pomagajo svojim bližnjim, je prepričan sveti oče.

Ob koncu nagovora je papež Frančišek zaželel, naj vedno bolj in pogumno ter vztrajno povezujejo ljubezen, molitev in skupno razmišljanje ter napredujejo v medsebojnem poznavanju, v vedno večjem zaupanju in prijateljstvu z željo po popolni edinosti, v katero upajo. Zagotovil jim je svojo molitev, da bi ta pot bila tudi polna veselja.

Papež v begunskem centru: Vsi smo bratje!

Papež Frančišek se je po srečanju s predstavniki oblasti odpravil v begunski center v Baguiju, kjer ga je kot prijatelja in sebi enakega sprejela navdušena množica 4000 ljudi. Med njimi je bilo veliko žensk in otrok, ki so doživeli grozote vojne. Zatrdil jim je, da mir ni mogoč brez prijateljstva, strpnosti in odpuščanja.

Ganljiv je bil papežev prihod med številne begunce, ki so v vojni izgubili vse. Najprej se je ustavil ob otrocih in z njimi spregovoril nekaj besed. Zdelo se je, da je bila pomembnejša od vsake besede papeževa sočutna bližina. Bil je kot pastir med svojimi ljudmi, pastir, ki jih pozna in jih v globini razume.

Zbrane je papež povabil, naj skupaj z njim ponovijo: "Vsi smo bratje!"

Sicer pa naj bi ocenah v glavnem mestu Srednjeafriške republike živelo vsaj 75 tisoč beguncev. Mnogi so papeža več ur čakali ob cestah ter na župnijskem območju, ki je preobraženo v šotorišče. Otroci so na belo blago papežu napisali dobrodošlico. Papež pa jim je povedal, da je prebral njihove napise, ki so izražali željo po miru, odpuščanju, edinosti in ljubezni. "Mi moramo narediti vse, kar lahko, za mir, vendar pa ni miru brez prijateljstva, strpnosti in odpuščanja", jim je dejal in dodal: "Vsem vam želim mir, velik mir med vami. Želim vam, da bi lahko živeli v miru, ne glede na to, kateri etniji, kulturi, verstvu ali družbenemu položaju pripadate. Vsi naj bi živeli v miru, saj smo vsi bratje in zato si želimo miru", je še dejal sveti oče.

Papeža pa medtem že z veseljem pričakujejo na evangeličanski fakulteti v Banguiju, kamor bo odšel čez slabo uro. Evangeličanska skupnost je namreč skupaj s Katoliško Cerkvijo in muslimansko skupnostjo ustanovila medversko platformo, ki sedaj pelje naprej narodni mirovni proces v Srednjeafriški republiki. Zatem pa bo med sveto mašo v katedrali odprl prva sveta leta, ki bodo napovedala sveto leto usmiljenja. Nadškof Iz Banguija Dieudonné Nzapalainga je dejal, da predstavlja odprtje svetih vrat nov začetek za Srednjeafriško republiko. Potem ko so strašno trpeli zaradi vsega nasilja, ki jih je razdvajalo, bo papež Frančišek vsem odprl srca za nežnost, usmiljenje in spravo, je prepričan nadškof. Po njegovem prepričanju bo papež s tem dejanjem potrdil, da je prišel čas odpuščanja in ponovne izgradnje njihove dežele.

Papež predstavnikom oblasti: Prihajam kor romar miru!

“Prihajam kot romar miru in se predstavljam kot apostol upanja,” je papež dejal v svojem prvem nagovoru v Srednjeafriški republiki. To je prvič, da je papež Frančišek prišel v državo, kjer poteka državljanska vojna. A tej postaji se ni želel odreči, čeprav so mu odsvetovali. Gre pa za državo, ki je ena najbogatejših v Afriki, kar zadeva naravne vire, a hkrati tudi med najrevnejšimi, saj je po neodvisnosti zapadla v krize. Papež je ob tem izrazil upanje, da bodo volitve čez nekaj tednov omogočile, da bo država vedro stopila v novo obdobje zgodovine.

Sicer pa je nagovori osredotočil na ustanovno geslo države – enotnost, dostojanstvo, delo.

Enotnost je temeljna vrednota sožitja narodov: “Gre za to, da živimo in gradimo iz čudovite raznovrstnosti sveta, ki nas obkroža, ter se pri tem izogibamo skušnjavi strahu pred drugim, pred tistim, kar nam ni domače, kar ne pripada naši etnični skupini, našim političnim izbiram ali naši veroizpovedi.”

V zvezi z dostojanstvom je dejal, da je treba vsem zagotoviti dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe, boriti se je treba proti podhranjenosti in si prizadevati, da bi bilo vsem zagotovljeno dostojno prebivališče.

In zadnje: delo. Papež je poudaril, da prebivalci Srednjeafriške republike lahko izboljšajo svojo zemljo, če bodo modro izkoriščali njene obilne vire.

Potem ko je pohvalil napore mednarodne skupnosti, je predstavnike oblasti še pozval, naj si še naprej prizadevajo za solidarnost in Srednjeafriški republiki pomagajo napredovati v spravi, razoroževanju, utrjevanju miru, zdravstveni oskrbi in kulturi zdravega upravljanja na vseh ravneh.