Papež, maša v Ugandi
VIDEO: Papež v Ugandi – 2. dan: Odprtost za druge se začne v družini
Cerkev po svetu | 28.11.2015, 13:13 Marta Jerebič
Papež Frančišek je drugi dan v Ugandi začel z obiskom anglikanskega svetišča mučencev in nato daroval mašo v katoliškem svetišču mučencev.
Papež posvečenim: Ne živite dvojnega življenja!
Pred odhodom iz Ugande se je papež Frančišek v stolnici v Kampali srečal z duhovniki, redovnicami in redovniki. Spregovoril jim je o treh nosilnih stebrih njihovega življenja. Ti so: spomin, zvestoba in molitev. Duhovnike je ob tem še povabil, naj bodo pripravljeni oditi iz svojih škofij tudi tja, kjer doživljajo pomanjkanje duhovnih poklicev.
V Ugandi se je papeževo zadnje srečanje za javnost odvijalo v stolnici v Kampali. Ob njem se je zbralo veliko duhovnikov in seminščnikov ter redovnic in redovnikov. Tudi tokrat je sveti oče odložil vnaprej pripravljen nagovor in vsem, ki so ga poslušali, na srce položil tri besede, ki so: spomin, zvestoba in molitev. Zbrane je papež Frančišek najprej spomnil na Mojzesovo priporočilo izvoljenemu ljudstvu, naj ne pozablja, naj ohranja živ spomin na velika Božja dela. Podobno je tudi sveti oče vsem Bogu posvečenim priporočil, naj prosijo za milost spominjanja. „Ne pozabite na seme mučencev, ker boste ob tem spominjanju tudi sami rasli!“ je dejal.
„Glavni sovražnik spominjanja je pozaba.“ Vendar to – po papeževih besedah - ni najbolj nevarno. Nevarnejši sovražnik je navajenost na to, kar smo podedovali od svojih prednikov. Zato se Cerkev v Ugandi nikakor ne sme navaditi na spomin svojih mučencev. Razložil je, da mučenec pomeni pričevalec. In da bo Cerkev v Ugandi zvesta temu spominu, mora tudi danes ostajati pričevalka. „Pretekla slava je bila začetek, vi pa morate biti slava prihodnosti!“ je spodbudil. To je obveza, ki jim jo nalaga Cerkev: naj bodo pričevalci, kot so to bili mučenci, ki so za evangelij darovali svoje življenje.
Druga beseda, ki jo je papež Frančišek položil na srce, je zvestoba. „Zvestoba spominu, zvestoba svojemu poklicu, zvestoba apostolski gorečnosti. Zvestoba, ki pomeni hoditi po poti svetosti, pomeni delati to, kar so delali pričevalci, ki so bili pred nami, pomeni torej biti misijonarji. Potem je sveti oče razložil, kako je
„Spominjanje izraz zvestobe, zvestobo pa je mogoče ohranjati z molitvijo.“ In to je tretja beseda, ki jo je papež Frančišek izročil posvečenim. Dejal je: „Če redovnik, redovnica ali duhovnik neha moliti ali moli malo, ker pravi, da ima veliko dela, je to znamenje, da je že začel izgubljati tudi spomin in zvestobo.
Papež Frančišek je Bogu posvečenim priznal, da molitev predstavlja ponižanje, ker se je potrebno ponižati in redno hoditi k spovedi ter priznavati svoje grehe. Duhovniki, redovniki in sestre ne smejo šepati... ne smejo živeti dvojnega življenja, temveč so poklicani prositi Boga za odpuščanje.
„Spominjanja ne zapirajte v omaro!“ je papež ponazoril svoje priporočilo ter znova podkrepil s pojasnilom, da se molitev vedno začenja s priznanjem lastne grešnosti. S temi tremi stebri: spominjanjem, zvestobo in molitvijo, bodo ugandski Bogu posvečeni ljudje še naprej ostajali „biser Afrike“, in ne le beseda, ki jo najdeš v slovarju.
Nagovor je sveti oče sklenil z željo, naj vse Bogu posvečene v njihovem življenju podpira priprošnja mučencev, ki so dali moč Cerkvi v Ugandi.
Papež med ubogimi: Ne moremo dovoliti, da se družba ne spremeni!
Po srečanju z mladimi se je papež Frančišek odpravil v Dom ljubezni v Nalukolongo, kjer je nastanjenih približno 100 ubogih ljudi vse verstev in starosti. Center je leta 1978 ustanovil kardinal Nsubuga. Dom, ki ga upravljajo Sestre dobrega Samarijana gosti tudi obolele za AIDS-om, ki v njem najdejo ljubezen in pozornost.
Med vami se čuti Jezusova navzočnost, saj je On vedno tam, kjer so ubogi, bolniki, zaporniki in trpeči, je stanovalcem Doma ljubezni dejal papež Frančišek. Zato je prav s tega kraja poslal naslednji poziv vsem župnijam in skupnostim v Ugandi in celotni Afriki: "Evangelij nas vabi, naj se odpravimo na obrobja družbe in poiščemo Kristusa v trpečih in pomoči potrebnih. Z jasnimi, nedvoumnimi besedami nam pove, da nas bo sodil prav po tem", je bil odločen Frančišek. Po njegovih besedah je žalostno, ko družbe zavržejo in zapustijo ostarele in kadar so mladi žrtve trgovine z ljudmi. Zato je opozoril pred sebičnostjo in brezbrižnostjo, pred kulturo, ki zavrže vse, kar ne potrebuje več ter pred zaničevanjem nerojenih otrok in ostarelih.
Samo tako bomo namreč pričevali za Gospoda, ki je prišel, da bi služil in ne da bi mu služili. Tako je pokazal, da so ljudje več vredni kot stvari in da več velja to, kar smo, kot to, kar imamo, je še poudaril papež Frančišek.
Srečanje z mladimi: Negativne stvari spremenite v pozitivne s pomočjo Jezusa
Papež se je po maši na nekdanjem letališču v Kampali srečal s približno 150 tisoč mladimi, ki so ga več ur čakali pod vročim soncem in ga pozdravili s tradicionalnimi plesi in petjem. Prisluhnil je dvema pričevanjema: 24-letne Winnie, ki se je rodila in živi z virusom HIV ter je ostala sirota pri sedmih letih, ter Emmanuela, ki ga je leta 2003 ugrabila ugandska gverila, ga mučila, a mu je nekega dne uspelo pobegniti. Papeža so se pričevanja globoko dotaknila, znova je odložil vnaprej pripravljen nagovor in spregovoril spontano. Mlade je spodbudil, naj negativne izkušnje vedno spreminjajo v pozitivne. Nikoli pa naj ne pozabijo tudi na molitev. To je namreč najmočnejše orožje, ki ga ima mlad človek.
Papež je ob pričevanjih mladega dekleta in fanta postavil vprašanje: ali ima negativna izkušnja v življenju kak smisel? Z Jezusovo pomočjo, ima, pravi sveti oče. Vedno obstaja možnost, da se odprejo vrata v prihodnost. In odprla se bodo z močjo Jezusa. »Če negativno obrnem v pozitivno, sem zmagovalce, a to lahko naredim samo z milostjo Jezusa.«
Papež jim je nato zastavil vrsto vprašanj: »Ste pripravljeni vse negativne stvari v življenju spremeniti v pozitivne. Ste pripravljeni spremeniti sovraštvo v ljubezen. Ste pripravljeni spremeniti vojno v mir?«
Opogumil jih je, naj se zavedajo, da so narod mučencev. Po njihovih žilah teče kri ugandskih mučencev, zato je njihova vera tudi tako trdna in zato tudi lahko spremenijo sovraštvo v ljubezen, vojno v mir. Ta vera in to življenje sta biser Afrike. Včasih ne delujemo dobro in takrat se moramo obrniti k Jezusu. Jezus namreč lahko spremeni življenje in podre vse zidove, ki so pred nami; naše življenje lahko spremeni v služenje drugim, je dejal papež. Ugandsko mladino je ob tem posebej spodbudil k molitvi. »Molitev je najmočnejše orožje mladega človeka.« Jezus ljubi prav vsakega in vsakemu želi pomagati. Mladi mu naj odprejo vrata in mu pustijo vstopiti v svoja življenja. Prav tako je v težavah najboljša stvar, ki jo lahko naredijo, da se zatečejo k Mariji in k njej molijo.
Papež Frančišek med mašo: Odprtost za druge se začne v družini
Papež Frančišek je današnji dan v Ugandi začel z obiskom anglikanskega svetišča mučencev in nato daroval mašo v katoliškem svetišču mučencev v kraju Namugongo. Tam se je spomnil žrtve sv. Karla Lwanga, vodje pažev na kraljevem dvoru, ki je bil zaradi svoje vere in zato ker se je uprl homoseksualnim spolnim dejanjem kralja konec 19. stoletja živ zažgan na grmadi, skupaj s še približno 20-imi drugimi kristjani.
Papeža je sprejela pisana množica ljudi. Na tisoče jih je hodilo vso noč po blatnih cestah, da bi se udeležili maše z njim. Slovesnost se je začela s procesijo z relikvijami mučencev. Papež se je v pridigi s hvaležnostjo spomnil žrtve teh ugandskih mučencev, tudi anglikanskih, katerih smrt za Kristusa po njegovih besedah pričuje o ekumenizmu krvi. Njihov zgled tudi danes navdihuje mnoge po svetu, je dejal papež in zbrane pozval, naj bodo misijonarski učenci za družine in prijatelje, pa tudi za druge, ki jih ne poznajo, predvsem tiste, ki jim morda niso naklonjeni ali so celo sovražni do njih. “Ta odprtost za druge se začne v družini, doma, kjer se naučimo dobrote in odpuščanja ter preko ljubezni staršev spoznamo Božje usmiljenje in ljubezen. Ta odprtost pa se izraža tudi v skrbi za ostarele, uboge, vdove in sirote.”
Papež je še dejal, damorajo pričevanje svetnikov za Kristusa prenesti tudi v domove, bližnjim, na delovna mesta in v civilno družbo.
