Nobelova nagrada za mir.
Nobelova nagrada za mir tunizijskim civilnim skupinam
Svet
Nobelova nagrada za mir gre letos presenetljivo v roke štirih tunizijskih organizacij civilne družbe za prispevek h gradnji demokracije po jasminovi revoluciji leta 2011. Predstavljajo različna področja in vrednote tunizijske družbe.
Nagrajeno četverico za nacionalni dialog sestavljajo Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska zveza za industrijo in obrtništvo, Tunizijska liga za človekove pravice in Tunizijska odvetniška zbornica.
»Te organizacije so pripomogle, da se je v Tuniziji v nekaj letih uveljavil ustavni politični sistem, ki temeljne človekove pravice zagotavlja vsem, ne glede na spol ter politično in versko prepričanje,« je povedala predsednica Nobelovega norveškega odbora Kaci Kullmann Five.
Ob vojni v Siriji, ki ji po štirih letih in pol ni videti konca, gre torej najprestižnejša Nobelova nagrada v roke ljudem, zaslužnim za to, da je t. i. arabski pomladi v Tuniziji sledila mirna tranzicija.
Prav v tej severnoafriški državi se je na prehodu iz leta 2010 v 2011 začela arabska pomlad, ki je pozneje vodila v strmoglavljenje več arabskih režimov, a velikih upov o svobodi ni izpolnila. Tunizija je v bistvu edina država, kjer je revolucija prinesla demokratično tranzicijo, utemeljeno na močni civilni družbi, je zapisal Nobelov odbor.
Kot je še izpostavil odbor, so bili dogodki, ki so sledili strmoglavljenju Zina el Abidina Ben Alija januarja 2011, "edinstveni in izredni" iz več razlogov - med drugim so pokazali, da lahko islamistična in sekularna gibanja sodelujejo in skupaj dosežejo pomembne uspehe ter da lahko civilna družba odigra ključno vlogo pri demokratizaciji države.
Evropa in ZN pozdravljajo odločitev
Kot ocenjujejo v Bruslju, so nagrajene organizacije Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu pokazale demokratično pot iz krize. V Združenih narodih pa so ocenili, da nagrada kaže, da ima civilna družba ključno vlogo pri gradnji miru.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz meni, da je nagrada izjemno zaslužena, EU pa po njegovih besedah deli ponos vseh Tunizijcev.
Tunis so letos obiskali najvišji predstavniki EU, ki so ob tem izpostavili pomen boja proti razraščanju grožnje islamističnih skrajnežev. Tunizijo sta letos pretresla dva huda teroristična napada. Marca je bilo v napadu na muzej v Tunisu ubitih 21 turistov in policist, junija pa v letovišču Port el Kantaoui 38 turistov. Odgovornost za oba napada je prevzela Islamska država.
Direktor Ifimesa - Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bećirović ocenjuje, da je želel Nobelov odbor z letošnjimi nagrajenci verjetno opogumiti mirne in demokratične spremembe na Bližnjem vzhodu po propadlih poskusih in krvavih državljanskih vojnah v Libiji, Siriji ter Iraku.
»Sporočilo je jasno, da je za vsako spremembo na Bližnjem vzhodu potrebno sodelovanje nekdanjih oblastnikov. Da se ne bi ponovilo brezvladje, kot se je zgodilo v Libiji in Iraku. To je tudi sporočilo za prihodnjo ureditev Sirije, po katerem Bašar al Asad ostaja del spremembe in hkrati rešitve.«
Največ možnosti za nagrado so sicer pripisovali nemški kanclerki Angeli Merkel, papežu Frančišku in Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce. Kot je znano, je bil letos znova predlagan za nagrado tudi misijonar Pedro Opeka.
