»Tut drgač se da to povedat«
Slovenija Nataša Ličen
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so konec avgusta pripravili poletni raziskovalni tabor spletne slovenščine za srednješolce z imenom JANES. Tabor je bil namenjen dijakom, ki jih zanimata jezikoslovje in slovenščina. Odvijala so se predavanja, vaje in delavnice na temo slovenščine na spletu in v novih medijih.
Eva Cimerman, dijakinja, udeleženka tabora: »Na taboru smo prišli do res veliko zaključkov. Spletna slovenščina je drugačna od knjižne, ker pri uporabi ne pazimo na pravopis, izpuščamo nekatera ločila, spreminjamo in tudi tvorimo nove besede. Starejši niso toliko na spletu, zato velikokrat ne razumejo našega govorjenja. Mladi se pogovarjamo o temah, ki starejšim niso poznane ali jim niso blizu. Na spletu je v uporabi več besed z istim pomenom. Spletne fraze, ki se razvijajo, se tudi spreminjajo, zato je to področje zanimivo za raziskovanje. Meni je bližja knjižna slovenščina. Splet se širi in veča, z njim pa besedišče. Morda je na spletu dovoljeno preveč, mislim, da bi vendarle morali imeti določene meje. Slovenščina me zanima in v tej smeri si želim tudi študirati, zato sem se tudi udeležila tabora.«
Doc. dr. Ana Zwitter Vitez:»V povezavi s spletno slovenščino se je v zadnjih letih pojavilo veliko mitov, zato smo želeli raziskovalci preveriti, koliko ti miti držijo. Eden takih mitov je, da na spletu pišemo tako, kot govorimo. Nekatere govorne prvine, tako se je pokazalo, so prisotne na spletu, recimo neformalni izrazi, kot je izraz feltne. Nekateri izrazi pa so se s spleta preselili na področje govora, recimo izraz omg. Drugi tak mit je, da je spletna slovenščina grda in da je stanje slovenščine zaskrbljujoče. Jezikovna ustvarjalnost ne ogroža in ne bo ogrozila slovenščine, ampak bo kvečjemu pripeljala do večjega veselja pri vsakodnevnem jezikovnem udejstvovanju. Tudi pri spletni slovenščini obstajajo neka pravila, ki so določena z žanrom, v katerem se sporazumevamo. Prav je, da poznamo razlike med različnimi besedilnimi žanri, ko pišemo sms prijatelju ali moramo napisati prošnjo za službo. Ljudje se počutimo različno udobno v različnih jezikovnih situacijah. Imamo možnost izbire in to je pomembno. Vse je slovenščina, pomembno je, da v specifičnih okoliščinah izberemo ustrezno obliko izražanja.«
Dr. Špela Arhar Holdt:»Ime tabora, Janes, je skovanka iz imena projekta Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine, ki ga je dr. Darja Fišer uspešno prijavila lansko leto. Gre pa tudi za prikupno asociacijo na slovenskost v pravem klenem smislu. Z dijaki smo na taboru raziskovali korpuse, to so velike, na poseben način pripravljene zbirke elektronskih besedil. Tema je zelo sodobna, tudi dijaki so mi rekli, da niso točno vedeli, o čem bomo govorili. Presenečena sem bila, kako hitro so razumeli novosti, so zelo impresivna generacija. Med debato se je pokazalo, da imamo različna mnenja, vsa pa temeljijo na temeljni vrednoti, da je jezik naš in da moramo zanj poskrbeti. Seveda imamo v jeziku svobodne odločitve, a smo zanje tudi sami odgovorni. Res je, da se jezik razvija, spremembe pa je prinesel tudi splet kot medij. Tu zasebna komunikacija prehaja v javnost, kjer je vsem na očeh in morda zato za koga moteča. Skrb je upravičena, če gre za formalno komunikacijo, ne moremo pa na isti način “napak” iskati v neformalni komunikaciji, še najmanj v slengu. Seveda pa na spletu obstajajo različne vrste jezikovne rabe, različni žanri. S tem se bomo morali v prihodnje soočiti tudi ob pripravi jezikovnih priročnikov za slovenščino.«
