Avgust v Melbournu

| 01.09.2015, 14:44 Matjaž Merljak

Pred vsakim začetkom kakršnekoli zgodbe se najprvo vprašamo: ali smo radovedni, kakšno bo vreme? Kateri letni čas nam je najbolj všeč in prav s tem nam steče nadaljnje opisovanj zgodb našega življenja. Vremenoslovci so nam prerokovali mrzlo, mokro in vetrovno zimo. Prav tako se je tudi zgodilo. Imeli smo povprečno dovolj padavin, tudi sneg nam je pobelil bližnje vrhove, veter pa nas je pošteno prepihal. Še vedno je hladno, narava pa se le po svoje prebuja, prvi zvončki, magnolije in zlatorumeni cvetovi avstralskega drevja nam dajejo moč v novo življenje. 1. september prvi pomladanski dan. Okolica NJW je pa trenutno pod vodo. Kmetje bodo zadovoljni, zemlja se bo napojila predno bodo sončni žarki ponovno vsrkali to naravno življenjsko energijo.

Spet se je kolo sreče najlepšega mesta na svetu zavrtelo in se ustavilo v našem Melbournu. Pogoji so kot vedno obširni in različni, do sedaj že skoraj pet milijonsko mesto, gradijo se nova naselja, stare trgovine se predelujejo v ogromne trgovinske centre, čistoča in nočno življenje še kar umirjeno. Med sto in več etničnimi skupinami vsega sveta se prijazno srečujemo, pozdravljamo in živimo tako v predmestju kot na podeželju. Mesto Melbourne je poznano po urejenih parkih, vrtovih in otroških igriščih skozi vse leto. Posebnost tega ogromnega mesta je šport, avstralski nogomet, svetovni vrh tenisa, konjske dirke in drugo. Morska obala vabi vse poletje od novembra do aprila. Življenje nikoli ni dolgočasno. Vabljeni na ogled najlepšega mesta na svetu!!!!

Somaševanje ob srebrni maši p. Davida © Stičišče avstralskih Slovencev

Zelo pomembno zahvalo smo v začetku meseca julija posvetili p. Cirilu Božiču OFM, OAM za 35 let duhovništva in se istočasno spomnili tudi njegovega godovnega dne. Pridne žene društva sv. Eme so patru Cirilu podarile dve veliki torti, ansambel »Melodija« pa so zaigrali in zapeli »Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše spoštovani p. Ciril« še na mnoga zdrava leta in božjega blagoslova! Vsi smo bili deležni koščka tortice z lepimi besedami zahvale, po vsem hudem se še vedno znamo poveseliti in preživeti te lepe trenutke v svoji domači družbi.

Polno svetišče v Kew ob zlati maši p. Davida © Stičišče avstralskih Slovencev

V začetku meseca avgusta je v Melbournu gostovala pevka zabavne glasbe Helena Blagne s svojim spremstvom. Nastopala je na slovenskih društvih še kar z dobrim obiskom. Helenin glas je zelo priljubljen, čustven, skupaj pa so ves večer in vsak po svoje, zabavali gledalce z lepo domačo slovensko besedo in glasbo. Gospa Helena se je zahvalila za obisk in gostoljubnost gledalcem, mlajše pa vzpodbudila, da se že v naprej veseli naslednjega gostovanja. Poslovili so se spet za nekaj časa. Zahvala Heleni Blagne in celotnemu spremstvu!

P. Davida so pozdravili tudi najmlajši © Stičišče avstralskih Slovencev

Zelo pomemben dogodek se je letos meseca junija zabeležil tudi v Melbournu. Pater David Šrumpf je slovesno obhajal svojo srebrno mašo v nedeljo 5. julija letos, v svoji domači župniji Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Pri nas v Melbournu v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Kew smo bili v nedeljo Marijinega vnebovzetja 16. avgusta 2015, prisotni ponovitvi srebrne maše patra Davida Šrumpfa. Cerkvica je bila za to priložnost polno zasedena in praznično okrašena s cvetjem rumene in bele barve. Oltar je bil pripravljen srebrnomašniku p.Davidu. Dobrodošlico in čestitko je spregovoril Simon Grilj, p. Ciril Božič pa istočasno pozdravil vse navzoče. Sv. maša je bila zelo čustvena, na koncu smo pozdravili srebrnomašnika p. Davida z aplavzom za nadaljnje delo v Avstraliji, od Melbourna pa tja do južne Avstralije Adelaide. Po končani sv. maši smo se vsi pridružili slavju v dvorani. Članice društva sv. Ema so presenetile p. Davida z veliko torto, s katero smo se vsi za to čast tudi posladkali.

Prav v tem zimskem času je v navadi druženja po slovenskih društvih. Vsa društva imajo v teh mesecih tudi letne skupščine. Članov je vedno manj, mladih pa ni. Zakaj mladih ni? Delo in skrbi so vedno potekale prostovoljno. S tem trdim delom in odrekanjem smo zgradili to, kar stoji danes!! Mladina niti približno ne priskoči na pomoč, imajo pač svoje obveznosti in tudi slovenski jezik jim je vse manj pomemben. So tu pa tam izjeme, to je vse premalo. Bo šlo, dokler bo šlo, vse je v božjih rokah. Prepustimo času čas in pozitivno naprej.