Radijske počitnice 2016 | (foto: Izidor Šček)
Počitniška spoznanja
Jure Sešek
Vem, Naš komentar je namenjen komentiranju, osebnim pogledom na politiko, dogodke vsakdana, gospodarstvo … In žgočih tem nam kar ne zmanjka. Pa vendar se bom odmaknil od Luke Koper, stisk vsakovrstnih sindikatov in mnogih anket. Ne upam se dotakniti krhkosti in groze, ki jo ima v sebi zadnja družinska tragedija na Jesenicah. Nasilje vseh vrst žal prepogosto riše senco tega našega sveta. Nepredstavljivo nasilje nad nebogljenim otrokom pa vzame besedo komentarju. Ljubi Bog …
Raje imam svetle teme, razmišljam, pišem in govorim raje o lepem, o dobrem, ki gre prerado mimo naše pozornosti. Zato se danes ustavljam pri pravkar končanih 14. Radijskih počitnicah Radia Ognjišče. V sodelovanju z agencijo Kompas nam je znova uspelo dokazati, da nam gre prav lepo tudi kadar nas je veliko skupaj. Da ne drži, da se vedno in povsod delimo na „naše“ in „vaše“. Skupaj, kot ena družina smo na Siciliji tudi praznovali. Petindvajseta obletnica samostojnosti naše države je v nas prebudila čute, za katere bi radi, da živijo v nas tudi v času do naslednje obletnice. Morda smo daleč od Ljubljane in stran od zmed s proslavami in povabljenimi lažje začutili kaj nam pomeni domovina. Tudi zaradi obletnice so bile te radijske počitnice nekaj posebnega.
Ko smo ob koncu z udeleženci gledali nazaj, ko smo se z mikrofonom pogovarjali o tem, kako so se imeli in kakšna se jim je zdela naša pot, so radi govorili o proslavi, ki smo jo pripravili, o duhovnih in drugačnih vzpodbudah, ki smo jih bili deležni. Omenjene teme so postavili pred lepote otoka, pred izlete in prijazno morje, katerega valove smo užili. Najprej so pomislili na pripravljeni program: duhovne in zabavne narave! Dokaz, da človek na počitnicah ne potrebuje le odklopa za telo, dokaz, da je vesel tudi hrane. Ta je na radijskih počitnicah že tradicionalno pomemben del vsebine, ki najglasneje govori pri vsakodnevni sveti maši, kaže pa se tudi v mnogih prijaznih srečanjih med počitnikarji. Ja, prijazna beseda, misel na drugega, v pomoč ponujena roka so lahko tudi duhovna hrana.
Prepričan sem, da ni veliko tako pisanih družb, sestavljenih iz članov, ki se med seboj niti ne poznajo prav dobro, pa so tako pripravljeni pomagati eden drugemu. Strpnost se je pokazala, ko smo na poti po ulicah vročega mesta čakali na tiste, ki niso zmogli hitrega koraka, prijaznost je vela iz počitnikarjev, ki so (ne nujno) starejšim od sebe ponujali svoj sedež … Vem, malenkosti! Pa vendar malenkosti, ki jih v naši družbi pogosto primanjkuje. Ko bi se le na ulicah naših mest tako prijazno pozdravljali, gledali eden na drugega. Lepše bi nam bilo!
Naše počitnice so tudi živ dokaz o tem, da med seboj lahko lepo sodelujejo tudi ne povsem sorodne organizacije. Močan team smo postali radijci in Kompasovci, kot pravimo eden drugemu. Pred leti, priznam, si nisem znal predstavljati, da sodelovanje lahko rodi tudi tako iskrive skupne večere, kot so nam zdaj že nekaj let zapored lepo uspeli. Spet: ko bi le tudi doma znali sodelovati eden z drugim … Zakaj nam na radijskih počitnicah uspeva? Samo zato, ker delamo za skupni cilj: da bi se tisti, ki nam zaupajo svoje počitnice imeli kar se da lepo! Za skupni cilj. In to je tisto, kar pogrešam v svetu, ki odmeva v informativnih oddajah. Zdi se, da odgovorni ne želijo videti skupnega cilja. Zamudili smo še eno izmed priložnosti, da bi vzporedne poti zamaknili eno proti drugi, v skupno smer. Praznovanje obletnice samostojnosti je bila enkratna priložnost za to, da zakopljejo vsaj ročaje bojnih sekir. Kje pa! Ni šlo. Spet ne.
Na počitnicah smo namenoma izklopili sprejemnike. Ko danes berem kaj vse smo zamudili, koliko slabega se je v tem dobrem tednu zgodilo v svetu, kako zapletene zgodbe je pisala Slovenija, si rečem: želja, da bi počitniško sožitje, sodelovanje, prijaznost ljudi, skupno želja po »imeti se lepo« prenesli na širšo, morda globalno raven, je res utopija. Ne gre in ne gre!
Zato vam želim, da bi v svojem osebnem poletju spoznali, da se da! Naj vam dopustniška meseca prineseta možnosti za pravi oddih, podarita spoznanja, da je svet še vedno prijazen, da je lepo živeti, da je lepo biti Slovenec, da je milost zaupati v Božjo previdnost, da je svet okoli nas lep, domovina pa ena in najlepša. Naši počitnikarji so (ali ste) nam to v minulih dneh dokazali. Iskrena hvala tudi za to!
