VIDEO: Tudi civilno ločeni in znova poročeni so del Cerkve
Svet Tone Gorjup
Papež Frančišek je današnjo katehezo o družini posvetil zakoncem, ki so bili cerkveno poročeni, a so se razšli in zdaj živijo v novi skupnosti. Pri tem je posebej poudaril, da so še vedno del Cerkve in razložil, kako lahko sodelujejo v življenju cerkvenega občestva.
Papež je na začetku voščil dober dan vsem, ki so se zbrali v avdienčni dvorani Pavla VI. Zatem je začel katehezo o družinah, v katerih so zakonci razdrli zakramentalno zvezo in oblikovali novo skupnost. Čeprav je njihova zveza v nasprotju z zakramentom svetega zakona, mora Cerkev skrbeti tudi zanje, za njihovo odrešenje. V takih primerih je še zlasti zaradi otrok pomembno, da tovrstne družine začutijo, da so dobrodošle v cerkvenem občestvu. Vprašal se je, kako naj bi sicer spodbujali starše, naj vzgajajo svoje otroke v krščanskem duhu in jih podpirajo s svojim zgledom, če bi jim odtegnili oporo. Pomembno je, da tudi oni začutijo materinsko skrb Cerkve, ki sprejema in posluša vsakega.
V nadaljevanju kateheze je papež Frančišek povedal, da se je Cerkev v zadnjih desetletjih zavedala stisk tovrstnih skupnosti. Zahvalil se je svojim predhodnikom na Petrovem sedežu, ki so skušali tem družinam vsak na svoj način pokazati, da so del Cerkve. Sam pa je poudaril, da tisti, ki so ustanovili novo zvezo po neuspelem zakramentalnem zakonu, niso izobčeni in dodal: „Še vedno so del Cerkve!“ Ni preprostega odgovora, kako pomagati družinam v takšni situaciji. Po besedah papeža Frančiška te družine lahko in tudi moramo spodbujati, naj sodelujejo v življenju Cerkve „z molitvijo, s poslušanjem Božje besede, z obiskovanjem bogoslužja, s krščansko vzgojo svojih otrok, z dobrodelnostjo in služenjem ubogim ter s prizadevanjem za pravičnost in mir.“
Ob koncu je papež spomnil na lik Jezusa Dobrega pastirja, ki da življenje za svoje ovce. Tudi Cerkev naj bo kot mati, ki daje življenje za svoje ovce. Naj bo kot Očetova hiša, katere vrata so vedno odprte. Vsak lahko sodeluje v njenem življenju, vsak je del občestva. Ob koncu je spodbudil vse, zlasti krščanske družine, naj po zgledu Dobrega pastirja z ljubeznijo skrbijo za ranjene družine in jim pomagajo pri vključevanju v občestvo.
