Molitveni nameni za mesec avgust
Cerkev na Slovenskem | 01.08.2015, 17:48 Tanja Dominko
Da bi se prostovoljci velikodušno darovali v služenju potrebnim. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec avgust.
Ko je papež Frančišek septembra 2013 obiskal Jezuitski center za begunce v Rimu, se je v svojem nagovoru med drugim ustavil ob pojmu služenja. Rekel je, da "služiti pomeni s pozornostjo sprejeti osebo, ki pride; pomeni skloniti se k nekomu, ki potrebuje pomoč, mu podati roko brez preračunavanja in strahu, z nežnostjo in razumevanjem, tako kot se je Jezus sklonil k apostolom, ko jim je umival noge. Služiti pomeni delati skupaj z najbolj ubogimi ter z njimi predvsem vzpostaviti pristne človeške odnose, bližino in vezi solidarnosti. Služiti pomeni prepoznati in sprejeti zahteve po pravičnosti in upanju ter skupaj iskati konkretne poti do osvoboditve. Ubogi so izjemni učitelji, ki nam pomagajo pri poznavanju Boga; njihova krhkost in preprostost razkrinkajo naš egoizem, lažne gotovosti in domišljanje o samozadostnosti. Vodijo nas k izkušnji bližine in nežnosti Boga, da bi v svoje življenje sprejeli njegovo ljubezen; njegovo Očetovsko ljubezen, ki diskretno in s potrpežljivim zaupanjem skrbi za vse nas."
V molitvenem namenu za evangelizacijo smo ta mesec povabljeni k prošnji za to, da bi se naučili pozabljati nase in biti bližnji tistim, ki so se znašli na robu človeškega življenja in družbe. Pri udejanjanju tega nam je lahko v spodbudo prilika o usmiljenem Samarijanu. O njej je papež Frančišek razmišljal med homilijo pri maši v Domu sv. Marte 7. oktobra 2013: "Na cesti leži napol mrtev človek in mimo gre duhovnik, vse pohvale vreden, vidi človeka in si pravi: 'Zamudil bom mašo,' in gre naprej. Mimo gre levit in morda si je mislil: 'Če se mu približam in je morda že mrtev, bom jutri moral iti pred sodnika in pričevati,' in gre naprej. Božji glas sliši in razume edino Samarijan. On ni bil navajen verskih praks, moralnega življenja, tudi teološko je bil v zmoti. Pa vendar je ravno Samarijan razumel, da ga Bog kliče. Pristopil je k ranjenemu človeku, vlil olja in vina na njegove rane ter jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in poskrbel zanj. Izgubil je cel večer. Duhovnik je pravočasno prispel k sveti maši in vsi verniki so bili zadovoljni; levit je imel miren naslednji dan, tako kot si je zamislil, kajti ni se mu bilo treba ukvarjati se s sodnikom in podobnimi rečmi. Duhovnik in levit sta imela zaprto srce. In ko imaš zaprto srce, ne moreš slišati Božjega glasu. Neki Samarijan, ki je bil na poti, pa 'ga je videl' in se mu je 'v srce zasmilil': imel je odprto srce, bil je človeški. Človeškost ga je približala. Duhovnik in levit sta hotela imeti svoj 'delovni načrt'. Ta Samarijan pa je pustil, da mu je Bog pisal življenje, vse načrte za tisti večer je spremenil, ker ga je Gospod usmeril k tistemu ubogemu, ranjenemu človeku, ki so ga razbojniki vrgli na tla." Ob tem je papež zaključil homilijo s prošnjo, naj nam Gospod nakloni milost, da bi slišali njegov glas, ki nam pravi: 'Pojdi in tudi ti delaj tako'.
V posebnem slovenskem molitvenem namenu pa avgusta prosimo, da bi čas počitnic, dopustov in romanj izkoristili ne le za telesno sprostitev, marveč tudi za uravnavanje notranjega ravnotežja. Papež Benedikt XVI. je julija 2005 povedal, da je v svetu, v katerem živimo, skoraj nujno, da okrepimo telo in duha. "To še posebej velja za tiste, ki živijo v mestih, kjer pogosto življenjski pogoji ne omogočajo prostora za tišino, razmišljanje in sproščujoč stik z naravo. Poleg tega so počitnice čas, ko lahko več časa posvetimo molitvi, branju in premišljevanju o globokem smislu življenja, v vedrem ozračju družine in tistih, ki so nam dragi. V času počitnic imamo edinstvene priložnosti, da se ustavimo ob prizorih v naravi, ki je čudovita 'knjiga', ki je dostopna vsem. V stiku z naravo oseba ponovno prepozna svojo resnično razsežnost, ponovno odkrije, da je bitje – majhno, a obenem edinstveno, lahko bi rekli 'sposobno Boga', ker je notranje odprto za Neskončno. Vprašanje smisla, ki tli v njenem srcu, osebo spodbuja, da v svetu, ki jo obdaja, zazna odtis dobrote, lepote in Božje previdnosti ter se skoraj spontano odpre za slavljenje in molitev."
