VIDEO: Papež pri maši v Ekvadorju: najboljše za družine šele prihaja

Svet | 06.07.2015, 20:43 Marjana Debevec

Prvo papeževo srečanje z ekvadorskimi verniki je bila sveta maša v parku Los Samanes v Guayaquilu, ki je najpomembnejše ekvadorsko trgovsko središče in ima največ prebivalcev. Gre za tretji največji park v Latinski Ameriki, odprli pa so ga pred dvema letoma. Papež je mašo daroval za družine in v nagovoru spregovoril o pomenu družine za današnji čas. Pred tem pa je obiskal svetišče Božjega usmiljenja, ki je bilo zgrajeno leta 2013. Papež je sprejelo več kot milijon vernikov.

Papež je zbrane v svetišču na kratko nagovoril in dejal, da se jih bo spomnil pri maši, ki jo je zatem daroval v parku Los Samanes. »Gospodu bom rekel: Ti poznaš ime tistih, ki so bili tam. Prosim bom Jezusa za mnogo milosti za vsakega od vas, naj vas pokrije s svojo milostjo in skrbi za vas,« je dejal papež in podelil svoj blagoslov. Svetišče Božjega usmiljenja je druga največja cerkev v Guayaquilu; večja od nje je katedrala svetega apostola Petra. Cerkev Božjega usmiljenja je bila zgrajena septembra leta 2013 po načrtih arhitekta Eduarda Romera. Pobudo za njeno izgradnjo je dal nadškof Arregui, dela pa so se začela leta 2009. Svetišče zavzema 110.000 kvadratnih metrov površine, obsega pa tudi nastanitve za duhovnike ter prostore namenjene katehezam. Visoko je 29 metrov in lahko sprejme 2300 oseb.

Papež daroval sveto mašo za družine

V nagovoru po evangeliju je sveti oče spregovoril o pomenu družine. Izhajal je iz evangeljskega odlomka o Marijini vlogi na svatbi v Kani Galilejski. Poudaril je, da se svatba v Kani ponavlja v vsaki generaciji, vsaki družini, vsakem od nas in v naših naporih, da bi naše srce našlo stabilnost in trajne ljubezni, rodovitne in vesele. »Naredimo prostor Mariji, materi,« je zbrane povabil sveti oče in zatem nakazal tri Marijine značilnosti. Pri tem je poudaril, da je Marija najprej Mati.

Marija je pozorna

Marija je pozorna. Ne zapre se vase, ni osredotočena na svoj svet. Ljubezen jo usmeri k drugim. Prav zato je opazila, da je zmanjkalo vina. Vino je po papeževih besedah znamenje veselja, ljubezni in obilja. »Koliko najstnikov in mladih zaznava, da v njihovih domovih že dolgo časa ni več tega vina! Koliko žensk, samih in žalostnih, se sprašuje, kdaj se je ljubezen izmuznila iz njihovega življenja! Koliko ostarelih se čuti izključenih iz praznovanj svojih družin, zapuščenih v nekem kotu ali skorajda brez vsakdanje hrane ljubezni!« Pomanjkanje vina je lahko tudi posledica brezposelnosti, bolezni in problematičnih situacij, s katerimi se soočajo družine. »Marija je mati! Navzoča je, pozorna in skrbna,« je dejal papež.

Marija prosi

Zatem je papež poudaril, da je Marija tista, ki se na Jezusa obrne z zaupanjem, tista, ki prosi. Naravnost pove svojemu Sinu o težavah novoporočencev. Odgovor, ki ga prejme, se ne zdi spodbuden: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Ona pa je svojo težavo že položila v Božje roke. Njena skrb je prehitela Jezusov čas.

Marija nas po papeževih besedah uči položiti naše družine v Božje roke; uči nas prositi in krepiti upanje, ki nam razkriva, da so naše skrbi tudi Božje skrbi. Ko prosimo, izstopimo iz svojih skrbi, stopimo onkraj tistega, kar nam povzroča trpljenje, nas vznemirja ali nam manjka, je dejal papež in dodal: »Družina je šola, kjer nas prošnja spominja, da obstaja tudi 'mi', da obstaja bližnji, ki živi pod isto streho, z nami deli življenje in ima potrebe.«

Marija deluje

Kot tretje,pa je papež poudaril, da Marija deluje. »Kar koli vam reče, storite,« so Marijine besede, namenjene tudi nam, da bi se dali na razpolago Jezusu, ki je prišel, da bi služil in ne da bi mu drugi služili. »Služenje je merilo resnične ljubezni,« je poudaril Frančišek in pojasnil, da se tega naučimo predvsem v družini; v družini smo namreč iz ljubezni služabniki drug drugemu. Spomnil je, da se v družini naučimo prositi za dovoljenje, reči hvala in se opravičiti. Družina je najbližja bolnišnica, je prva šola za otroke, referenčna točka za mlade, najboljši dom za ostarele. Družina predstavlja veliko družbeno bogastvo, ki ga druge ustanove ne morejo nadomestiti; zato ji mora družba pomagati in jo okrepiti. Usluge, ki jih družba nudi, niso miloščina, ampak njen dolg do družin, ki družbi toliko dajo, je bil odločen papež.

Družina, majhna Cerkev

Papež Frančišek je nadaljeval, da »družina predstavlja tudi majhno Cerkev, domačo Cerkev, ki poleg tega, da daje življenje, posreduje tudi božjo nežnost in usmiljenje«. V družini se delajo čudeži iz tistega, kar je, kar smo, kar ima nekdo na razpolago.

Velikokrat družina sicer ni idealna, ni tisto, kar smo sanjali, niti tisto, kar bi morala biti. Na svatbi v Kani novo vino pride iz očiščenih vrčev, iz krajev, kjer so vsi pustili svoj greh. V vsaki naši družini in v skupni družini vseh nas se ničesar ne vrže proč, nič ni nekoristno. Zato je zbrane povabil k molitvi za oktobrsko sinodo, da bi našli konkretne rešitve. Tudi tisto, kar se nam zdi nečisto, nas pohujša ali prestraši, lahko po papeževih besedah Bog spremeni v čudež.

Prihaja čas, ko bomo pili boljše vino

Vse se je začelo, ker niso imeli vina, in vse se je lahko zgodilo, ker je žena, Devica, bila pozorna, ker je znala svoje zaskrbljenosti položiti v Božje roke in ker je modro in pogumno delovala. Po Frančiškovih besedah moramo upoštevati tudi razplet dogodkov: poskusili so boljše vino. To je dobra novica, je dodal papež. Dobro vino je tisto, ki se bo pilo. Za družino mora stvarnost, ki je prijetnejša, globlja in lepša, še priti. »Prihaja čas, ko bomo okušali vsakdanjo ljubezen, ko bodo naši otroci odkrili skupni prostor in bodo ostareli prisotni v veselju vsakega dne. Boljše vino prihaja za vsako osebo, ki ima pogum ljubiti. In prihaja četudi vse mogoče statistike govorijo nasprotno. Boljše vino prihaja za vse tiste, ki danes gledajo, kako se vse ruši. Šepetajte si to, dokler ne boste verjeli: boljše vino prihaja. Šepetajte to obupanim in tistim, ki imajo malo ljubezni,« je zbrane spobudil papež. Bog se po njegovih besedah vedno približa obrobjem tistih, ki so ostali brez vina, ki imajo za piti samo obupanost. Jezus prednostno naliva boljše vino tistim, ki zaradi tega ali onega razloga že skoraj mislijo, da so razbili vse vrče. Če zaupamo Jezusu lahko z Marijino pomočjo pride do čudeža, ki bo v družino znova prinesel veselje, je še dejal papež.

Papež pri ekvadorskem predsedniku in v quitski katedrali

Papež se je nato vrnil nazaj v ekvadorsko prestolnico Quito, kjer je imel na programu vljudnostni obisk pri predsedniku Rafaelu Correi. Srečanje je bilo zasebne narave. Correa je zatem papeža Frančiška pospremil del poti do quitske katedrale, ki je od predsedniške palače oddaljena le približno 50 metrov. Tam se je sveti oče ustavil v tihi molitvi pred Najsvetejšim in pred katedralo spontano pozdravil zbrano množico.

Papež je podelil blagoslov prisotnim, njihovim družinam in najdražjim oziroma celotnemu ekvadorskemu narodu. Ob tem je izrazil naslednjo željo: »Da ne bi bilo razlik med vami, da ne bi bil nihče izključen ali zavržen, da bi bili vsi bratje in ne bi bil nihče izključen iz tega velikega ekvadorskega naroda.«

V naprej pripravljenem nagovoru, ki ga je izročil v branje, je napisal, da v Quito prihaja kot romar, da bi z njegovimi prebivalci delil veselje evangeliziranja. Po njegovih besedah nas svetniki vabijo, da jih posnemamo in vstopimo v njihovo šolo. »To ni težko, če je Bog z nami,« je zapisal. Pozornost je namenil tudi quitski katedrali, ki je anonimno delo vseh za dobro skupnosti. Ekvadorce je ob tem spodbudil, naj si na svoja ramena naložijo potrebe drugih, pomagajo graditi ali obnoviti življenja mnogih bratov in sester, ki nimajo moči, da bi si ga zgradili, ali so videli, kako se je porušilo. Papež je poudaril, da smo poklicani razširjati lepoto, ki je kot prijeten Kristusov vonj: našo molitev, naša dobra dela, naše žrtve za tiste, ki so najbolj v stiski. To je veselje evangeliziranja, je še zapisal papež.