Zadnje slovo od Rože Tomažič iz Göteborga

| 26.06.2015, 08:20 Matjaž Merljak

Po težki bolezni je spravljeno z Bogom na sam Vnebohod Gospod s tega sveta k sebi poklical rojakinjo Rožo Tomažič. Od nje so se številni rojaki poslovili v četrtek, 4. junija 2015, v cerkvi Lundby Nya kyrka in na tamkajšnjem pokopališču, kjer je družinski grob Tomažičevih

Njena knjiga življenja se je odprla 17. januarja 1946 v Deličih v Istri. Bila je hči prvorojenka, kot dar Silvi in Tomotu Červar. Za njo sta prišli na svet še Ana in Liljana. V 60. letih 20. stoletja je vso družino pot pripeljala na Švedsko, kjer so vsi pridni in delavni začeli novo življenje. Na Švedskem sta se srečala z Vinkom Tomažičem, se poročila in bila obdarjena z dvema hčerama, Ann-Christin in Gabriello, ter sta bila presrečna in hvaležna dveh vnukov, Erika in Emila.

Tako, kot je množica Judov prišla tolažit Marto in Marijo ob smrti dragega jim brata Lazarja, je tudi množica rojakov, sodelavcev družine Tomažič, prišla tolažit in se poslovit od drage Rože, ki je iz svojega življenja izklesala čudovito podobo plemenite žene, matere, sodelavke, sosede, prijateljice.

Kot se zlato prečiščuje v ognju, tako se je prečistila v svojem življenju in postala žlahtnega srca tudi Roža. Bila je skromna, preprosta, dobrega in plemenitega srca, ki je bilo zelo tenkočutno do vsakega človeka. Vedno je bila vesela in srečna med svojimi dragimi, kakor tudi v vsaki družbi, posebej ko smo se z njo srečevali tudi pri slovenskih sv. mašah. Ker je bila sama vselej pozitivna, je takšna bila tudi do soljudi, ki jih je tudi spoštovala. Vsem nam je bila sončni žarek.

Tako je ob svojem 60. rojstnem dnevu, ko smo se zbrali pri njej na domu, ko naj bi bila ona v središču pozornosti, v svojem plemenitem srcu naredila eno zelo lepo gesto, ko je ob prihodu mame in ata, mami podarila šopek rož in se staršema zahvalila za življenje ter vso ljubezen, ki so jo sestre Roža, Ana in Liljana pile od svojih staršev.

V svojem življenju je bila podobna možu, ki je na njivi našel zaklad, ga skril, šel in prodal vse imetje in kupil to njivo in z njim zaklad. Bila je podobna iskalcu biserov. Ko je našel dragoceni biser, je tudi on vse prodal in kupil ta biser.

En čudovit zaklad, en prekrasen biser je bilo Rožino preprosto, a tako bogato življenje, polno veselja, ki ga je delila s svojimi domačimi, s sosedi in prijatelji ter s svojimi sodelavci, ki so jo kot odgovorno zelo spoštovali. Na ta zaklad, na ta biser so še posebej ponosni vsi njeni dragi.

Draga Roža, v imenu Misijskega pastoralnega sveta in tudi v svojem imenu se zahvaljujem za vso dobroto in ljubezen, ki ste jo izkazali naši skupnosti na Švedskem, kakor mnogim gostom iz Slovenije, ki so se na poti v Vadsteno ustavili v vašem domu. Hvala vama z Vinkom za pomoč pri slovenski lipi v Vadsteni. Tudi vajina velika zasluga je, da je bila tam posajena in da tam raste slovenska lipa, ponos Slovencev na Švedskem. Naj vas dobri in usmiljeni nebeški Oče nagradi z vsem bogastvom večnega življenja v nebesih, potem ko ste končali vaš veliki petek trpljenja, ki ste ga velikodušno darovali za vaše drage domače.

Vašo knjigo življenja ste popisali z bogato vsebino, ki nam bo ostala v srcih in iz te knjige se bomo tudi mi učili narediti nekaj lepega iz življenja. Počivajte v miru in odslej boste z nami pri vsaki sv. maši, ko molimo za naše drage rajne. Bogpovrni! Vašim domačim pa iskreno sožalje!