Odmevi na papeževo okrožnico
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Največji svetovni mediji so namenili veliko pozornosti novi papeževi okrožnici o varovanju stvarstva. Okoljevarstvene organizacije in aktivisti pozdravljajo dokument, znanstveniki in verski voditelji pa skupaj s papežem Frančiškom pozivajo k dejavnostim za reševanje našega planeta. Že pred objavo dokumenta so se sicer pojavljale kritike, zlasti s strani skeptikov podnebnih sprememb, češ da se papež vtika na področje znanosti. A kot so sogovorniki poudarili na predstavitvi, pri podnebnih spremembah ne gre več samo za znanstveno vprašanje, ampak moralno in etično temo, ki vpliva na življenja, zlasti revnih.
Direktor potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov ter član papeške akademije znanosti profesor Joachim Schellnhuber je na predstavitvi okrožnice s pomočjo tabel in diagramov pokazal, kako zelo resna postaja okoljska kriza.
Med drugim je spregovoril o tem, kako je poraba fosilnih goriv v zadnjem stoletju poškodovala krhko ravnovesje planeta, kako to vodi v višanje temperature ter ogroža bivanje ljudi v najrevnejših predelih našega sveta. Globalno segrevanje za le nekaj stopinj morda ne zveni veliko, je dejal, a ob tem opozoril: »Temperatura vašega telesa je malo manj kot 37 stopinj Celzija … prištejte 2 stopinji, pa imate vročino, dodajte 5 stopinj in boste umrli … in tako delujejo podnebne spremembe na zemeljski sistem …« Prestopamo 'planetarne zaščitne ograje", je dejal profesor Schellnhuber ter dodal, da ni problem prenaseljenost v najrevnejših deželah, ampak prevelika potrošnja maloštevilnih najbogatejših ljudi, ki imajo v lasti večino svetovnega bogastva.
V odgovor na kritike okrožnice še pred njenim izidom je voditeljica ameriške dobrodelne organizacije Catholic Relief Services in nekdanja dekanica poslovne šole na univerzi Notre Dame, doktorica Carolyn Woo, dejala, da morajo velika podjetja priznati svoj potencial, da postanejo del rešitve in ne del ekološkega problema »Pomembno je, da poslovni svet in analitiki, odprejo svoj razum in svoje srce za znanstvena dognanja… tega se ne morejo otepati samo zato, ker ne marajo sporočila.«
Po pisanju španskega dnevnika El Pais imamo lahko papeževo okrožnico za vojno napoved velikim multinacionalkam in vladam najbogatejših držav, ki so z neuravnoteženim izkoriščanjem naravnih virov prispevali k podnebnim spremembam in revščini na enem delu zemlje.
Po pisanju New York Timesa je okrožnica ostra kritika potrošništvu in neodgovornemu razvoju s pozivom k hitremu globalnemu ukrepanju.
Televizijska mreža CNN je objavila komentar znanstvenika Veerabhadrana Ramanathana, ki opozarja na posledice globalnega segrevanja. Po njegovem mnenju se papež Frančišek lahko postavi ob bok likom, kot sta Ghandi ali Kennedy, saj ima sposobnost nagovarjanja vseh ljudi, onkraj meja Katoliške Cerkve.
Odzivi prihajajo tudi iz sveta politike. Pri nas se je prvi oglasil podpredsednik NSi Jožef Horvat:
»Papež Frančišek je z okrožnico 'Laudato si' opozoril na življenjsko pomembna vprašanja, ki zadevajo človeštvo v odnosu do okolja in nas poziva k odgovornemu in premišljenemu ravnanju, da ohranimo kvaliteto življenja na našem planetu, ki je skupen dom človeštva. Papež Frančišek se v okrožnici 'Laudato si' loteva življenjsko pomembnih okoljskih vprašanj človeštva. Papežu smo hvaležni za spodbude v mišljenju in usmeritve, ki jih je podal v novi okrožnici.
Naš planet - naš skupen dom - je na meji vzdržljivosti. Več kot 50 milijonov beguncev po svetu je posledica podnebnih sprememb in uničenega okolja. Papež neprizanesljivo in na pravi način jasno ponazori, da je to povezano z našim načinom življenja. Vsi nosimo odgovornost. Premisliti moramo o naši potrošnji in načinu gospodarjenja z mislijo na prihodnost.
Podnebne spremembe namreč povzročajo ekološke, socialne in gospodarske posledice. Potrebno si je prizadevati za takšen način življenja in gospodarstva, ki ne bo v škodo narave in ljudi. Želimo si, da bi rast družbe blaginje povsod po svetu temeljila na načelih socialno-tržnega gospodarstva. To dejansko pomeni boljše usmeritve potrošnikom, da bodo lahko zagotovo prepoznali trajnostne izdelke, kot tudi spodbude za okolju prijazno proizvodnjo ter takšno uporabo sodobnejše tehnologije, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenitve okolja. Vsi smo odgovorni za dolgoročne posledice svojih dejanj, prav tako pa za prenašanje posledic na prihodnje rodove.«
