Prostovoljstvo ne sme nadomeščati plačana delovna mesta
Slovenija Nataša Ličen
V Mariboru se danes odvija osrednji dogodek prostovoljstva, na katerem prevladujeta vrednoti solidarnost in skupnostno usmerjeno delovanje v mestu. Mimoidočim organizacije, članice mreže »Prostovoljstvo v Mariboru« skozi osebne pogovore in s pomočjo informacijskega materiala predstavljajo svoje programe in projekte, prostovoljske aktivnosti in dosežke. Pripravili so interaktivne socialne igre in omogočajo, da meščani preizkusijo, če so v njih kakovosti in značilnosti, ki odlikujejo prostovoljce. Pogovarjali smo se z Urško Breznik, z Mladinsko informacijskega-svetovalnega centra INFOPEKA, ki koordinira dogodek in s katerim se pridružuje vseslovenskemu Nacionalnemu tednu prostovoljstva, ki se že vrsto let odvija po različnih slovenskih krajih in ga na nacionalni ravni koordinira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.
Država ne sme odstopati s svojih nalog zaradi prostovoljstva, mora opraviti svoje delo
Urška Breznik: »Z dogodkom se povezujemo različne organizacije in prikazujemo, katere vrednote so v prostovoljstvu. Vedno znova pa opozarjamo na dejstvo, da ne glede na to, da je prostovoljstvo cenjeno in je sama po sebi dobra stvar, prostovoljcev nas je tudi vedno več, pa moramo paziti, da se država zaradi tega ne začne umikati s področij, za katera bi morala v osnovi sama poskrbeti. Zlasti izpostavljam socialno področje, vemo, da je naša država vedno manj socialna in posledično je vedno več prostovoljcev, ki nase prevzamejo breme, delo in reševanje problemov, ki nastajajo zaradi vse večjih stisk. Prostovoljstvo vidimo kot nekaj, brez katerega se mnogi ne bi znašli."
Prostovoljstvo ne sme ohranjati "statusa quo"
Urška Breznik: »Opozarjati moramo, da je prostovoljstvo začasen korak, ki vodi h gradnji pravičnejše, bolj socialne skupnosti. Prostovoljstvo vsekakor ne sme ohranjati »statusa quo« v družbi, ampak mora peljati naprej družbeni aktivizem. Že tako živimo v časih, ki nas usmerjajo v to, da najprej in predvsem poskrbimo sami zase. Že vzgoja in izobraževanje sta povsem prežeta z neoliberalnim duhom. Res je, veliko je takšnih, ki imajo prostovoljne odlike in svoj čas, dobro voljo namenijo drugim, s tem tvorijo boljšo skupnost in pomagajo h kakovostnejšemu okolju. Pa vendar to ne pomaga, če pri tistih, ki odločajo o tem, kako se bo razvijala naša družba, teh odlik ne opazimo. Zato si z našo mrežo prizadevamo opozarjati tudi na nujne sistemske spremembe.«
