Verniki so se ob kapeli pred Barbara rovom v Hudi jami povezali v molitvi križevega pota

Slovenija | 03.04.2015, 21:54

Na veliki petek smo na Radiu Ognjišče ob uri Jezusove smrti, ob 15.00, neposredno prenašali molitev križevega pota izpred kapele v Hudi jami pri Laškem (rov sv. Barbare). Križev pot je vodil apostolski administrator mariborske nadškofije in celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, poleg sodelavcev radia pa se ga je udeležilo približno sto vernikov.

Sodelavci Radia Ognjišče smo na veliki petek, ob uri Jezusove smrti povabili tudi k prižiganju sveč v spomin na Jezusovo smrt in v zahvalo za milost odrešenja, v spomin na žrtve 2. svetovne vojne in po njej in v podporo vrednoti očetovstva in materinstva ter otrokovih pravic.

Letos mineva 70 let od konca II. svetovne vojne, žal pa mineva tudi 70 let od slovenske tragedije, ko je brat dvignil roko nad brata. S križevim potom smo molili tako za mučenke in mučence kot tudi mučitelje in morilce. Molili smo za spravo v slovenskem narodu.

Glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je uvodoma dejal, da je "dolga desetletja za enega od rovov laškega rudnika veljala beseda, ki jo najdemo v 27. poglavju Matejevega evangelija: „Ko je k vhodu v grob zavalil velik kamen, je odšel. Pojdite in zastražite grob, kakor veste! In oni so šli s stražo in zavarovali grob, tako da so kamen zapečatili.“ Pred eno uro smo radijci bili v rudniškem rovu in na svoje oči videli relikvije naših mučenk in mučencev, ki so pred 70. leti morali umreti nasilne smrti. S pogledom na relikvije smo lahko slišali vprašanje nedolžnih žrtev: „Ljudstvo moje, kaj sem ti storil ali s čim sem te užalil?“ Na vprašanje ne moreš dati odgovora. Usta obmolknejo, duša in srce zatrepetata od žalosti, bolečine in bridkosti. Prebudita se ganjenost in objokovanje.“

Križev pot, ki smo ga molili pred kapelo, je napisal kancler škofije Celje, msgr. Jože Kužnik ob sklepu celjskega dekanijskega misijona in so ga molili 15. marca na Teharjah. Škof Lipovšek je tako ob sklepu križevega pota prebral naslednje besede: „Velika večina ljudi, ki so šli skozi pekel Teharskega taborišča ter so končali svoje življenje v tankovskih jarkih, jamah, rudniških rovih in breznih po naši domovini, je bila verna. Vera v Jezusa Kristusa, križanega od mrtvih vstalega je jetnikom dajala moč za prestajanje trpljenja. Ta vera jih je vodila vse do tega, da so za svoje krvnike molili in tudi zanje darovali svoje življenje. Vera v Jezusa Kristusa, križanega, od mrtvih vstalega Gospoda naj pomaga tudi nam, da bomo hodili po poti za njim v usmiljenju in odpuščanju. Molimo za rajne. Molimo za naš tako preizkušeni narod. Molimo za mir in spravo med nami. Molimo za boljšo, pravičnejšo in svetlejšo bodočnost. Gospod zedini naš narod v pravičnosti in medsebojnem razumevanju.“