Evropska unija: Enajst let po velikem poku širitveni vlak na stranskem tiru
Svet | 01.05.2015, 19:21
Evropska unija zaznamuje enajsto obletnico velike širitve. Maja 2004 so se povezavi pridružili Slovenija, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija in Litva. Novih širitev do leta 2020 nedvomno ne bo, a tudi nato je nad procesom velik vprašaj. Vzdušje je namreč precej previdno - tako zaradi notranjih kriz kot zaradi narave balkanskih izzivov. Nenaklonjenost članic krepi apatičnost držav, ki trkajo na vrata povezave.
Kriz, s katerimi se spopada osemindvajseterica, pogosto precej okorno prav zaradi svoje velikosti, ne manjka: finančna in gospodarska kriza, ukrajinska kriza in zaostreni odnosi z Rusijo, teroristična grožnja, begunske tragedije v Sredozemlju, grška drama brez konca ter britansko vprašanje.
Po drugi strani so v čakalnici na članstvo v povezavi države s kopico kompleksnih socialnih, gospodarskih in političnih problemov, pogosto ohromele zaradi nezrele in skorumpirane politike, ki ovira nujne reforme. Članice nočejo uvažati teh problemov.
Evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana so sicer nedavno potrdili na konferenci o Zahodnem Balkanu znotraj procesa Brdo v Sloveniji. Udeležila sta se je tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius ter komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn.
Prva v vrsti Črna gora, največja skrb Makedonija
Črna gora, ki je pristopna pogajanja začela junija 2012, počasi odpira pogajalska poglavja. Do zdaj jih je odprla 18 od 35. Največji problem ostajata korupcija in organizirani kriminal. Srbija, ki je pristopna pogajanja začela lanskega januarja, še čaka na odprtje prvih poglavij, verjetno se bo to zgodilo še do konca leta. Najbolj alarmantne so trenutno razmere v Makedoniji, ki je leta 2005 dobila status kandidatke, a začetka pogajanj še ni dočakala zaradi nerešenega spora o imenu z Grčijo in zaradi perečih notranjepolitičnih težav. Albanija je lani dobila status kandidatke in trenutno povzroča manj skrbi kot njene sosede, a v ozadju pretijo problemi zaradi pomanjkanja političnega dialoga in nevarnost krepitve nacionalističnih teženj. Kosovo je julija lani parafiralo stabilizacijski in pridružitveni sporazum. Njegovo uveljavitev pričakuje v prihodnjem letu, a napredek v dialogu z Beogradom in pri izvajanju reform je počasen. Bosna in Hercegovina bo junija dočakala uveljavitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, potem ko se je politični vrh zavezal k zahtevanim socialnim in gospodarskim reformam, a ključen izziv je izvedba.
Turčija v petih letih odprla le eno poglavje
Turčija je pogajanja začela leta 2005, a napreduje po polžje, predvsem zaradi nerešenih vprašanj s Ciprom in načelnega nasprotovanju nekaterih ključnih članic polnopravnemu članstvu te ogromne, pretežno muslimanske države v Evropski uniji. V minulih petih letih je Turčija odprla le eno pogajalsko poglavje, a še to tudi iz političnih razlogov.
Širitve na vzhod ni na obzorju
Kot je bila perspektiva članstva v Evropski uniji pomembna spodbuda za vzhodno- in srednjeevropske države pri osamosvajanju in razvoju po razpadu Sovjetske zveze in padcu komunističnih režimov, si jo zdaj želijo tri vzhodne sosede v podporo pri prizadevanjih, da bi se iztrgale ruskemu vplivu. A ne le, da imajo Ukrajina, Moldavija in Gruzija malo možnosti za članstvo, povezava jim ne želi dati niti perspektive članstva.
