Velikonočno jutro v meglenih časih

| 07.04.2015, 15:40 Blaž Lesnik

"Če namreč v Njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine." Stavek iz velikonočne pridige nadškofa Stanislava Zoreta govori o bistvu krščanske vere: o upanju in veri. Z velikonočnim jutrom in skrivnostjo praznega groba pa povezujem še nekaj, kar morda uide nepozornemu opazovalcu, saj gre za zunanja znamenja. Skrbno zložen prt in povoji, urejenost, čistost, svetloba, morda tudi prijeten vonj...

Ta jasen pogled, poln miru in notranje trdnosti lahko izhaja samo od tam, kjer je doma Resnica. Danes se skozi naše vsakdanje, družbeno in medijsko življenje plazi megla polresnic, zmot in laži.

Človeštvo razpolaga z največjo količino informacij, vsak dan lahko izvemo podrobnosti o dogajanju na drugi strani zemeljske oble. Vse to nas pogosto po nepotrebnem obremenjuje, zavaja in krade čas. Ukvarjamo se sami s seboj in s svojimi strahovi (o teorijah zarot v prejšnjem komentarju), posledice bivanjske izpraznjenosti pa se kažejo v agresiji, depresiji in različnih zasvojenostih.

Na veliki petek smo lahko spremljali križev pot, ki ga je Radio Ognjišče prenašal izpred groba mnogih, ki so bili v rudniškem jašku nasilno usmrčeni in zakopani. Koliko takih hudih jam in neodkritih grobišč je po naši Sloveniji in tudi drugod? To so resnično kontaminirane pokrajine, nad katerimi se dviga megla strahu, molka in notranje stiske vseh tistih, ki vedo ali slutijo, kaj se je tam zgodilo, pa o tem niso smeli govoriti. Desetletja. Po sedemdesetih letih od konca druge svetovne vojne je pred Barbara rovom molk prekinila molitev - za vse: za krvnike in mučence.

Vse gostejša megla se v zadnjem času nabira okrog besed človekove pravice. Ne manjka veliko, da bosta ti dve besedi dosegli enako stopnjo zlorabe in manipulacije kot beseda ljubezen. Na nedemokratičen način vsajena sprememba družinskega zakonika je prav tako polna megle v obliki besed spoštovanje drugačnosti, enakopravnosti in mavričnega sobivanja. Kot je za nastanek megle v naravi potrebna vlaga in nekaj fizikalnih procesov, je tudi pri tej megli zadaj nekaj scenaristov in izvajalcev, ki jo spuščajo. Ustvarjalci namenoma, tisti, ki nasedejo igri laži, pa jo nevedno širijo naprej.

Zdi se, da ob vsej tej zadimljenosti do nas samo v kratkih novicah prihajajo drame, ki se odvijajo na bližnjem vzhodu in drugod, kjer so na pohodu skrajni islamisti. Krvav poboj v Keniji, kjer je 2. aprila umrlo 148 študentov, spominja na preganjanje prvih kristjanov: Oboroženci so hodili od vrat do vrat sob in spraševali študente, ali so muslimani ali kristjani. "Če si bil kristjan, si bil ustreljen takoj.“ Pa smo (ne samo pri nas) novice o tragediji zaman čakali na prvih straneh, kjer je bil prostor iz dneva v dan rezerviran za nove podrobnosti in ugibanja nesrečnega kopilota letala. Vem, po geografskem kriteriju nam je nesporno grozljiva letalska katastrofa bližje, a vendar – čigav interes je bil pisati o tem, kaj so po sms-ih pošiljali dijaki in študenti v zadnjih trenutkih pred strmoglavljenjem letala?

Kenijski študenti so umirali zgolj zato, ker so bili kristjani. Pisanja o človekovih pravicah, o pravici do veroizpovedi v tem primeru ni bilo.

Kakšna je zmožnost človeka, da spozna resnico? O svetu okrog sebe, o drugih ljudeh, o sebi? O tem so se spraševali že stari Grki. Kaj je resnica, je vprašal tudi Pilat Jezusa, a mu Jezus ni odgovoril. Le zakaj? Morda zato, ker je Pilat ne bi mogel dojeti. Vendar absolutna resnica obstaja in je Absolutna resnica. Zgolj s človeškim razumom ni ulovljiva, saj je ta nepopoln. Pred Absolutno resnico velja ostati ponižen. Od tod vodi pot k Bogu in na to pot nas je povedel Jezus.

V praznem grobu je vladala urejenost, red, trdnost Resnice. Čeprav so jo veliki duhovniki hoteli takoj „zadimiti“ in so podkupili vojake, ki so stražili pred grobom, češ da so Jezusovo truplo njegovi učenci ukradli, se laž ni prijela. Vsaj ne tako, kot so si želeli. Podkupovanje za lažno pričanje torej ni od danes. Čeprav torej danes ni nič drugače in živimo sredi kontaminiranih pokrajin in megle, bo resnica na koncu zmagala. Stavek „Vstal je, kakor je rekel“ skozi dvatisočletno zgodovino danes najmočneje odmeva prav tam, kjer je krvavo preganjan. Lahko pa se zanj odloči prav vsak: kaj vendar lepšega od svetlobe velikonočnega jutra, ki je obarvano z mirom in ljubeznijo?