Tomaž Domicelj – slovenskega naroda sin

Oddaje | 06.03.2015, 22:44 Rok Mihevc

V Petkovem zabavnem večeru smo gostili glasbenika, poeta in kantavtorja Tomaža Domicelja. Dve uri dolg koncert so popestrile njegove največje uspešnice – Slovenskega naroda sin, Danes bo srečen dan, Življenje je lepo …

Tomaž Domicelj je spregovoril o svoji glasbeni poti in ljudeh, ki so ga spremljali in ga še. Njegova večna spremljevalka je seveda kitara in na koncert jih je prinesel kar štiri. In kot pravi Domicelj, ima vsaka svojo zgodbo. Za eno izmed njih je povedal, da mu jo je priporočil njegov prijatelj, zdaj že pokojni Lev Ponikvar, kitarist pri Ansamblu Avsenik.

S kitarami je prepotoval že skoraj cel svet. Na vprašanje, kam vse si še želi, bolj v šali kot zares, odgovarja: „Želim si samo še k pingvinom, samo da bi bilo toplo.“ Prav zares pa si želi predvsem k rojakom – v Argentino, Avstralijo, na Novo Zelandijo, pa tudi v Makedonijo.

Tomaž Domicelj rad piše pesmi, veliko je avtobiografskih, ki pa, kot pravi, nastajajo ob različnih prelomnicah: „Večino stvari napišeš iz lastnih izkušenj in doživetij, ki se nenehno prepletajo v družbi, v kateri si. Gane te predvsem tisto, kar je tvoje, kar je primarno čustvo.“

Tomaž Domicelj se z glasbo profesionalno ukvarja že 50 let, z njenimi začetki pa se je srečal že v otroštvu. „Za sedmi rojstni dan mi je stari ata prinesel orglice. Takrat sem igral tudi violino, nad katero pa sem obupal. V tistih časih so bili popularni Beatli in navdušil sem se nad idejo, da bi tudi jaz lahko igral orglice. Takrat sem ta inštrument igral pri skupini Škorpijoni, a to ni bilo dovolj, zato sem se naučil igrati še kitaro.“

Naš tokratni glasbeni gost je tudi prevajalec, ki kot pravi zase, to delo opravlja z veliko ljubeznijo. „Ponosen sem, da sem poleg svojega prevajalskega opusa, ki obsega šesti knjig in 60 pesmi, zdaj stopil še v v vode pravega posla. Tako sem prevedel 32 pesmi skupine Abba in sicer za muzikal, ki letos prihaja na slovensko glasbeno sceno.“