Letna šolska kolonija v Argentini

| 17.03.2015, 11:55 Matjaž Merljak

Smo že sredi marca in v Argentini se začenja šolsko obdobje. Tudi v sobotnih tečajih slovenščine smo na pragu pouka. A mnogo pred tem, v začetku januarja, je potekala vsakoletna šolska kolonija, kot vedno v Hanželičevem domu v cordobskih hribih. O njej smo na Radiu Ognjišče že slišali v besedah patra Jakopa. Tokrat pa nam iz uredništva tednika Svobodna Slovenija poročajo o poteku, kakor ga je za časopis opisala Nevenka Grohar, ena od spremljevalk.

To je žarelo na obrazih otrok, ko so se 2. januarja srečali v Slovenski hiši. Zbrali smo se v cerkvi Marije Pomagaj, kjer so nam predstavili voditelje. Med njimi je bil tudi duhovnik iz Slovenije, pater Primož Jakop. Po molitvi v cerkvi smo se poslovili od staršev in korajžno stopili na avtobus novim dogodivščinam naproti.

Naslednji dan so nas že v jutranjih urah prijazno sprejeli v Hanželičevem domu. Po okusnem zajtrku smo se namestili v sobah, ki so že čakale na nas. Bistre glavice so morale kar pridno delati, da so izbrale prava imena za vsako sobo!

Ker smo se na avtobusu dobro naspali in smo imeli veliko energije, smo se že tisto jutro odpravili spoznavat okolico. Prišli smo do potočka, kjer je pred mnogimi leti g. Hanželič zgradil jez, da so se otroci lahko kopali. Lepo je bilo!

Lačni smo se vrnili v dom in se hitro napotili v jedilnico. Bilo je zelo vroče, zato smo po kosilu in kratkem počitku z veseljem skočili v bazen. Potem smo imeli tudi prvo športno tekmovanje, pevsko vajo in sveto mašo, zvečer pa kres! Predstavili smo se, pokazali imena svojih sob, potem pa smo skupaj zmolili večerno molitev in odšli spat. Prvi dan je bil mimo ... »Ali bo toliko lepih doživetij vsak dan?« smo se spraševali, ko smo se odpravljali spat.

V posebno lepem spominu je vsem gotovo ostala nedelja, 3. januarja. Dan smo pričeli s sv. mašo, pri kateri smo sodelovali s petjem, ministriranjem, branjem beril in prošenj, potem pa nas je čakalo prijetno popoldne - igrali smo misijonsko tombolo! Pater Primož nam je pripovedoval o revnih otrocih, ki nimajo kaj jesti. Zato smo vsi veselo kupili tablice, ker smo vedeli, da tako pomagamo misijonarjem, ki povsod po svetu skrbijo za revne otroke. Veliko veselja so nam seveda vzbudili tudi pridobljeni dobitki!

Tretji dan smo se ob molitvi križevega pota povzpeli na hrib do Kristusovega kipa, potem pa smo nadaljevali pot do jeza »San Jerónimo«. Tudi posladkali smo se in pogledali, kako v tovarni El Rosario izdeljujejo alfahorje in marmelade. Popoldne smo imeli polne roke dela s pripravo svetega večera. Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Po slavnostni večerji je bil na vrsti sveti večer. Med molitvijo smo pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost. Posebno toplo nam je bilo pri srcu, ko smo ob petju lepih božičnih pesmi pred Jezuščkom prižgali svečke, ker hočemo tudi mi biti male lučke, ki vodimo ljudi k Njemu!

Že zgodaj smo se naslednji dan zbudili in se z »jutranjo telovadbo« pripravili za hojo v hribe. Povzpeli smo se na »Mastil«, kjer so bili krščeni novi člani kolonije. Bilo je zelo zabavno! Popoldne pa smo se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Pa nismo samo lenarili! Oh, ne, to ni za take korenjake, kot smo mi! Kljub utrujenosti smo se korajžno borili, ko smo tekmovali v plavanju in drugih športih. Zvečer pa smo se igrali iskanje zaklada, saj so nam sveti trije kralji letos pošteno skrili darila!

»Kaj bomo delali jutri?« so spraševali najbolj nestrpni. Ko smo se prebudili, smo skozi okno opazili, da dežuje. A to ni preprečilo, da bi uživali v dnevu! Voditelji so pripravili lahkoatletski turnir. Bilo je res zabavno! Potem smo imeli sveto mašo na prostem, kar nam je prišlo posebno do srca! Proti večeru smo se odpravili v Capilla del Monte. Najprej smo se povzpeli na »El Zapato« (»čevelj«, zaradi posebne oblike te skale) in se tam tudi spuščali po veliki drsalnici! Dan smo zaključili v mestu, kjer smo pojedli dober sladoled, potem pa smo klicali domov. Dan je bil res poln lepih občutkov!

Dnevi so hitro minevali, mi pa smo v vsakem posebej uživali! Začeli smo plesti lepe prijateljske vezi; skupaj smo uživali vsak trenutek, naj bo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu ali pa ob ročnih delih, tekmovanjih v slovenščini ali raznih športih.

Posebno lep je bil izlet v »Los Terrones«, saj smo lahko opazovali čudovite oblike skal, poslušali zvoke v naravi in se sprehodili po res lepem parku! Zabavno je bilo tudi jutro v parku »Tierra Aventura«, kjer smo uživali v igrah nad vodo, spuščanju po »tirolesi« in sprehodu po gozdu.

Naš največji izziv pa je bil gotovo vzpon na najvišji hrib okraja, na Uritorco! Zbudili smo se že ob 5. uri zjutraj, čeprav bi radi še malo pospali. Korajžno smo se odpravili na pot, saj smo imeli jasen cilj pred sabo. Ugotovili smo, da je Uritorco »en krompirček«! Domov smo se vrnili res veseli!

Deset dni hitro mine, če nas vsak dan čaka toliko lepih doživetij! Kar prehitro je 11. januar na koledarju že kazal dan našega odhoda. Težko nam je bilo, ko smo pospravljali sobe, zlagali kovčke na avtobus in se še zadnjič skupaj slikali. Vožnja nam je ob pogovoru in spanju hitro minila in ob sedmih zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih. Koliko lepega jim je moral povedati!

Vemo pa, da je za uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato omenimo tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke. To so ga. Miriam Mehle Javoršek, pater Primož Jakop, Ani Malovrh, Luči Ayerbe Rant, Nevenka Grohar, Erik Oblak ter Niko in Alex Puntar.

Še posebno se želimo zahvaliti našemu duhovnemu voditelju patru Primožu, ki nam je vsak dan znal malo bolj približati Jezusa. Vedno je imel za nas spodbudne besede; vsakodnevne svete maše so bile res lepe. Bil je tudi vedno pripravljen za sveto spoved ali za pogovor. Poleg tega se je z nami rad igral, kopal v bazenu ali nas učil delati origamije! Res smo hvaležni njemu in vsem, ki so omogočili, da nas je lahko te dni spremljal!

Za vse nas je bila slovenska šolska kolonija nepozabno doživetje! Upamo, da jih bo še mnogo, da bodo lahko otroci tudi poleti gojili slovenski jezik in zdrava prijateljstva!