Papež zaskrbljen zaradi množične ugrabitve kristjanov v Siriji
Svet
Borci Islamske države so v Siriji v začetku tedna zajeli veliko več kristjanov, kot so sprva sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Podatki so različni, organizacije navajajo, da je ugrabljenih od 220 do več kot 350 ljudi. Njihova usoda za zdaj ni znana. Razmere z zaskrbljenostjo spremlja tudi papež Frančišek.
Džihadisti so kristjane ugrabili, potem ko so v ponedeljek napadli več kot deset vasi ob reki Habur na severovzhodu Sirije. Sirski observatorij za človekove pravice je sprva sporočil, da so na neznano lokacijo odpeljali približno 90 ljudi, a izkazalo se je, da je število precej višje. Direktor observatorija Osama Edward meni, da so tako odgovorili na nedavne izgube v svojih vrstah v Iraku, ki so jih v zračni ofenzivi izvedle članice mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA. Ocenil je, da bo Islamska država talce, med katerimi prevladujejo ženske, otroci in starejši, skušala zamenjati za ujetnike iz svojih vrst, ali pa jih bo uporabila kot živi ščit. Iz sveta se vrstijo obsodbe dejanja in zahteve po izpustitvi talcev. Ugrabljenih kristjanov se v molitvi spominja papež Frančišek, ki ga dogajanje v Siriji zelo skrbi.
Švicarska garda v veliki pripravljenosti ob zadnjih grožnjah Rimu
Islamska država je pred kratkim zagrozila Rimu, zato je v veliki pripravljenosti švicarska garda, ki varuje svetega očeta in Vatikan. Njen poveljnik Cristoph Graf je za italijanski dnevnik Il Giornale pojasnil, da je švicarska garda dobro organizirana in lahko kadarkoli posreduje. Ob zadnjih grožnjah so njeni pripadniki še bolj pozorni na okolico, čeprav je po Grafovem mnenju za preprečitev napadov pomembno predvsem ustrezno obveščanje. Na vprašanje, ali je papeža strah, je odgovoril, da se sveti oče po njegovem ne boji ničesar.
V ZDA prijeli moške, osumljene sodelovanja z Islamsko državo
V ZDA medtem odmeva prijetje treh moških, ki so se nameravali pridružiti borcem Islamske države. Dva sta načrtovala pot v Sirijo, tretji naj bi ju finančno podprl. Po navedbah preiskovalcev naj bi razmišljali tudi o terorističnih napadih na svetovno velesilo. Osumljeni so bili že nekaj časa pod nadzorom, saj so na neki spletni strani, naklonjeni terorizmu, pisali o svojih načrtih, med katerimi naj bi bil tudi poskus atentata na predsednika ZDA Baracka Obamo. "Obtoženi so jasno povedali, da se bodo oborožili, če se jim ne uspe pridružiti Islamski državi v Siriji. S pištolami in mitraljezi so nameravali izvesti napad na ameriške policist," je povedal načelnik newyorške policije William Bratton. Vsi trije se zdaj soočajo z obtožnico zaradi podpore terorizmu, grozi jim do 15 let zapora.
Kje tičijo vzroki za nasilni ekstremizem in kako ga preprečiti?
Še pred tednom dni je Obama na vrhu v Beli hiši o soočanju z nasilnim ekstremizmom razlagal, kako so muslimani v njegovi državi bolje vključeni v družbo kot tisti, ki živijo v Evropi. Voditelje držav, ki so sodelovale na tem srečanju, je pozval, naj svojim prebivalcem zagotovijo več gospodarskih priložnosti in večjo stopnjo človekovih pravic, da mladi ne bodo iskali alternative v zatekanju k terorizmu. "Ko se ljudje, predvsem mladi, počutijo povsem ujete v osiromašenih skupnostih, kjer ni reda in poti k uspehu, kjer ni priložnosti za izobraževanje, kjer ni mogoče vzdrževati družin ter pobegniti krivici in ponižanju, je težko ohraniti stabilnost, a lahko se rodi ekstremizem." Voditelj ugledne islamske univerze Al Azhar v Kairu, imam Mohamed Ahmed Al Tajib, vidi vzrok za skrajne oblike islama v napačnem razlaganju verskega izročila mladim. Širjenje ekstremizma je po njegovem mogoče ustaviti z reformo izobraževanja. Kot dodaja, so edino upanje za muslimanske države šole, ki se temu postavljajo po robu. V Franciji se medtem trudijo zmanjšati družbene napetosti, ki so januarja pripeljale do terorističnih napadov v Parizu. Vlada je včeraj razpravljala o ukrepih za vključitev islama v francosko družbo in promocijo zmernih religij, med njimi so programi za šolanje imamov na univerzah in povečanje števila duhovnikov v zaporih. Načrtuje tudi ustanovitev organizacije, ki bo predstavljala muslimane, s katero se bo redno sestajala.
