Sveti sinod bo ob obletnici armenskega genocida kanoniziral mučence
Svet | 07.01.2015, 09:42
Armenski patriarh Karekin II. je v okrožnici pred stoto obletnico armenskega genocida napovedal, da bodo 23. aprila kanonizirali vse žrtve te morije. Dan kasneje, torej 24. april pa bo postal dan 'svetih mučencev' naroda. Po poročanju katoliških agencij naj bi papež Frančišek 12. aprila maševal v spomin na to veliko morijo.
Armenski patriarh Karekin II. je okrožnico objavil ob začetku leta uradnih dogodkov v spomin na armenski genocid. Pokol poldrugega milijona Armencev je bil v mračnih letih otomanskega cesarstva, najprej pod sultanom Abdulom Hamidom II., nato pod vlado 'mladih Turkov in slednjič pod očetom moderne turške republike Kemalom Atatürkom. Armenci so bili tarča, ker so bili kristjani, izobraženi in srednjega sloja. Leta 1915 so posebej izločili njihove šole, cerkve in organizacije ter jih prisilno zaprli. Tistega leta so Armence polovili, jih pobijali, posiljevali in jih nasilno podvrgli vsakovrstnemu nasilju in poniževanju. Temu je sledilo izgnanstvo v puščavo, množični pokopi ter zažiganje vlakov, na katerih so bili bežeči begunci. Nekaterim preživelim je uspelo priti v današnjo Armenijo (v tedanjem ruskem cesarstvu, nato v Sovjetski zvezi), Sirijo in Libanon.
Pariška konferenca je leta 1920 priznala armenski genocid. Odtlej ga je priznalo najmanj 20 držav z izjemo Turčije, ki še naprej trdi, da so bili pokoli posledica boja proti skupinam za samostojnost. V Turčiji so kazenskopravno preganjali pisce in zgodovinarje, ki so objavljali knjige o genocidu. Šele lani je tedanji premier Recep Tayyip Erdogan izrazil potomcem Armencev obžalovanje za pokol. Patriarh Karekin II. v svojem pismu napoveduje, da bo 23. aprila 2015 vodil bogoslužje ter razglasil žrtve genocida, pobite "za vero in domovino" ter bo 24. april razglasil za dan spomina na vse "svete mučence genocida". Po neuradnih informacijah bo 12. aprila letos na Trgu svetega Petra v spomin na armenski genocid maševal tudi papež Frančišek.
