Evropa ali smrt

| 27.01.2015, 11:53 Matjaž Merljak

Lena Kolter, dijakinja 7. razreda ZG/ZRG za Slovence v Celovcu, je z govorom o problematiki beguncev odnesla prvo nagrado na letošnjem govorniškem natečaju v organizaciji Krščanske kulturne zveze KKZ in Narodnega sveta koroških Slovencev NSKS. Javno ga je predstavila na prireditvi ob podelitvi Tischlerjeve nagrade v petek, 23. januarja 2015 v Celovcu.

Predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko je na prireditvi pojasnil: „Ko je bila podeljena Tischlerjeva nagrada leta 1989 Slovenski gimnaziji, smo prvič razpisali govorniški natečaj. Namen je bil, da bi se pri dijakih Slovenske gimnazije ohranil spomin na dr. Tischlerja, predvsem pa, da bi se mladi ljudje navadili javnega nastopanja in se usposobili za naloge, ki jih narodna skupnost pričakuje od svojih izobraženih mladincev.

Pozneje je bil s podelitvijo Tischlerjeve nagrade povezan še drug natečaj za mladino. Važno se nam je zdelo, da dobi literarna ustvarjalnost nov impulz in imajo mladi pisci možnost, da preizkusijo svoj talent. Zato smo leta 2008, ko je nagrado dobil pesnik Gustav Januš, prvič priredili tudi literarni natečaj. To naj bi bila pobuda za mlade, da se odprejo ustvarjalnosti na pesniškem in pisateljskem področju. Natečaj je bil razpisan trikrat, prispevki natečajev 2009, 2010 in 2011 so izšli v knjigi »Mlada koroška literatura«. Leta 2010 pa se je začel literarni natečaj Pisana promlad Volbankove ustanove v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo. Veselimo se, da je zrno padlo na rodovitna tla in zdaj v Pisani promladi doživlja pravi razcvet – iz leta v leto narašča število oddanih besedil.

Zdaj pa nazaj h govorniškemu natečaju, ki v okviru podelitve Tischlerjeve nagrade poteka neprekinjeno od leta 1989 naprej. Zaključno tekmovanje letošnjega natečaja je bilo v ponedeljek, 12. 1. 2015, v prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu. Nastopili so naslednji kandidati: Amadeo Muslimović in Urh Markelj (Dvojezična zvezna trgovska akademija); Katarina Wrolich in Lena Kolter (Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence); Simona Stoilkov in Elija Sticker (Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru). Žirija je prvo nagrado podelila Leni Kolter, učenki 7. b. razreda ZG in ZRG za Slovence za njen govor na temo: Moderno preseljevanje narodov – vprašanje beguncev današnjega časa. Kako vpliva to vprašanje na našo družbo? Kako najde politika primerne odgovore oz. ali jih sploh išče? Kako se osebno soočam(o) s tem vprašanjem, s tem izzivom?

Da je bila odločitev tesna, se vidi v tem, da sta bili podeljeni dve drugi nagradi. 2. nagrado prejme Katarina Wrolich, učenka 7.B razreda ZG in ZRG za Slovence za govor na temo: Novi mediji – velik napredek, še večji izziv! Kako vplivajo novi (socialni) mediji na družbo, kako usmerjajo družinsko življenje in kakšen prostor ima v njih slovenska beseda na Koroškem? Prav tako 2. nagrado prejme Elija Sticker, učenec 4. letnika Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru za govor na isto temo. Ostali sodelujoči bodo prejeli priznanje za sodelovanje: Amadeo Muslimović in Urh Markelj, učenca Dvojezične zvezne trgovske akademije ter Simona Stoilkova, učenka Višje šole za gospodarske poklice v Št.Petru.

---

Govor zmagovalke letošnjega govorniškega natečaja

EVROPA ALI SMRT

Prihod na lahkem tovornjaku. Več kot 130 km so se vozile tri generacije, 7 oseb na begu pred vojno iz svoje matične dežele. Vendar, v taboru ne najdejo prostora, vsi šotori so zasedeni. Družina bi se bila pripravljena peljati naprej v Turčijo, če bi jo le pustili. Ampak Turčija ni več zmožna dovoliti dostopa beguncem. In tako se v Siriji ob meji v bivših carinskih postajah nabirajo ubežniki.

Spoštovane dame in gospodje, ime mi je Lena Kolter in stara sem 17 let. Obiskujem 7.b razred Slovenske gimnazije in prihajam iz Bilčovsa.

Ta dogodek, ki sem ga vam pravkar opisala, je kruta resnica. Vojne v Siriji ni konec, še vedno ubijajo islamisti in režimski vojaki prebivalce. In s poletjem bodo čez sredozemsko morje prišle nove begunke in novi begunci.

Nemčija je velikodušna – skoraj vsak, ki prestopi mejo, če mu to uspe, lahko ostane. Vendar Evropa ravno zapira zadnja zavetišča za ljudi, ki hočejo pribežati. Govorim o evropskem cinizmu, ki je miza za goste, pokrita z dobrotami, vendar so vrata dobro čuvana in tesno zapahnjena.

V katero smer pa dela Evropska unija? Zdi se mi, da se je podala ravno v nasprotno smer! Ukrepi Evropske unije proti ubežnikom postajajo vedno bolj intenzivni, posebno s strani evropske agencije Frontex. Organizacije človekovih pravic in skupine beguncev kritizirajo Frontex, Nato in druge varnostne sile, da ne pomagajo beguncem, ki so med begom izpostavljeni nevarnosti morja.

Pobeg obupanih ljudi v Evropo se odvija pod nečloveškimi pogoji. Tragedija, ki se vsako leto ponavlja. Evropska unija to odobreno izkorišča kot del svoje morilske begunske politike. Kajti v resnici sploh ne želi nuditi zavetja ubežnikom.

Obstaja satelitski center v Španiji, kjer natančno opazujejo, kje se nahajajo ladje. Kontrolirajo, nadzorujejo, a ne ukrepajo. Ne sprašujejo se, zakaj ti ljudje bežijo. Pred kom bežijo.

Evropa še danes izkorišča resurse Afrike in Azije. Dober primer je Indokina. Indokina je bila nekoč francoska kolonija in Francija se še danes poslužuje resurs države. Istočasno pa zapira meje in s tem primora ljudi, da po ilegalnih poteh tvegajo svoje življenje. To je v mojih očeh problem z Evropsko unijo: po eni strani podpirajo in pomagajo revolucijam ter revolucionarkam in revolucionarjem v obupanih državah, po drugi strani pa zahtevajo zatesnjevanje meja, da zadržujejo ubežnike.

Kaj pa politika? Včasih ukrepa nečloveško, včasih človeško. Imam vtis, da predvsem pred volitvami veliko razpravlja in razmišlja, a malokdaj ukrepa. Ima pa moč, da v družbi močno razširi odklon tujcev. V mojih očeh se stranke, ki v volilni boj vključijo sovražno razpoloženje do inozemcev, igrajo z ognjem.

Po vsej Evropi pa je tudi mnogo ljudi, ki se kot posamezniki, v organizacijah in politiki zavzemajo za človekove pravice. Naša dolžnost je, da se vključimo v razmišljanje in predvsem zavzemanje za človeške pravice.

Pri projektu Sabine Zwitter Grilc, Šola za življenje, sem imela možnost spoznati ozadje migrantk in migrantov. Spoznali smo mišjlenje, občutja ter situacije migrantk in migrantov, ki živijo v Avstriji, in s tem sta v nas zrasla lojalnost in spoštovanje, ki sta obogatila naše mišljenje. Prav tako lojalno ravnanje si želim v naši državi, Evropski uniji ter v zadržanju Evropske unije do vseh narodov, kajti lojalnost temelji na spoštovanju.

Opazila sem, da je družba zelo neinformirana in posledica tega so predsodki, kot npr:

„Tujci so socialni paraziti!“

To ne drži, saj ljudje z ne-avstrijskimi papirji plačajo državi bistveno več, kot od nje prejmejo in s tem sofinancirajo „našo“ socialno pomoč. Pri študiji gospodarsko raziskovalnega inštituta se je celo izkazalo, da migrantke in migranti v državno blagajno prispevajo okoli 700 milijonov evrov. Inozemske študentke in študenti pa morajo plačati dvojno takso za študij.

„Tujci nam vzamejo delovna mesta!“

To tako ne drži. Osebe, ki nimajo potnega lista Evropske unije, smejo delati samo tedaj, če jih delodajalec zahteva in brezposelni Avstrijec tega dela ne more opraviti. Poleg tega je po zakonu tako, da delež neevropskih delojemlacev ne sme biti večji od 8 %. Pri množični odpovedi morajo odpustiti najprej migrantke in migrante z delovnim dovoljenjem.

Osebno sem vključena v mladinsko organizacijo AKS – Akcija kritičnih učenk in učencev, ki se zavzema za enakopravno ravnanje s sočlovekom. Želim prispevati k temu, da se bodo izboljšali odnosi do migrantk in migrantov, da bodo dežele v razvoju deležne pomoči, resnične pomoči, predvsem na področju zdravja, izobrazbe ter socialnih projektov in stvari, ki pospešujejo in poboljšajo dobro počutje ljudi.

Lepota človeštva temelji na edinstvenosti vsakega posameznika!

Hic bir insan illegal degil!

Nikt nie jest nielegalny!

Ninguem é ilegal!

Noben človek ni ilegalen!