Božič in novo leto v Montrealu

14. 01. 2015, 12:46 Matjaž Merljak

Ob velikih praznikih med Slovenci po svetu oživijo različni običaji, mnogi se vrnejo domov, k svojim staršem in takrat tudi obiščejo slovensko župnijo, kjer so odraščali. To je zaznati tudi v opisu slovenskega župnika pri svetem Vladimirju v kanadskem Montrealu, Franca Letonja.

Po obhajanju 50. obletnice naše župnije, obhajali smo jo 12. oktobra 2014, se je življenje v naši skupnosti nekoliko umirilo. Ob sobotah dopoldan je bolj živo, ko imamo verouk, pripravo na prvo spoved in obhajilo in na birmo, po verouku pa imata plesni skupini plesne vaje.

V soboto, 8. novembra 2014, smo imeli tradicionalne koline, kot so bile v navadi v Prekmurju pred desetletji. Bilo je prijetno in veselo in s tem tudi nagrajena priprava in delo nekaj dni poprej,

V nedeljo, 7. decembra 2014, smo imeli Miklavževanje. To je bil dan veselja za otroke. Po drugi nedeljski maši je bilo v dvorani kosilo in po njem je prišel Miklavž s spremstvom. Otroci so ga pozdravili s pesmimi, deklamacijami in plesi. Miklavž je otroke pohvalil in povabil starše, naj vztrajajo in radi prihajajo, da se bodo otroci vživeli in zaživeli z našo skupnostjo.

Miklavževanje je bilo že v adventu, v času, ko se naše misli usmerjajo k božiču. Na božične praznike smo se pripravili bolj intenzivno z duhovno obnovo. Bila je kratka, le tri dni: ponedeljek, torek in sreda po tretji adventni nedelji. Vodil jo je dr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof. Povabil in spodbudil nas je, naj se odtrgamo od zunanjosti, pustimo ob strani reklame, da bo milost praznikov, da bo Božja ljubezen prepojila naša srca in naše življenje.

V dnevih pred božičem smo postavili jaslice v cerkvi, okrasili smreko in očistili in okrasili cerkev. Tako smo v okusno okrašeni cerkvi začeli z obhajanjem božiča z mašo polnočnice ob 10. uri zvečer. Že nekaj let imamo mašo polnočnice nekoliko bolj zgodaj. Izkazalo se je, da je polnoč pozna ura, kajti oddaljenost od cerkve tudi igra svojo vlogo.

Pred mašo polnočnice je zbor začel z adventno pesmijo in nadaljeval z božičnimi. Med petjem je župnik s strežniki prinesel v cerkev Jezuščka, ga položil v jaslice in jaslice blagoslovil. Tudi pri tej maši se je spet pokazalo, da smo se med letom poslovili od nekaj župljanov.

Na božični dan smo imeli dopoldan dve maši, obe sta bili dobro obiskani. Letos je bila prav ob praznikih prav mila zima, kar je gotovo pripomoglo, da so tudi starejši lažje prišli v cerkev. Po mašah so se starši z otroki ustavljali pri jaslicah. Kako lepo je videti, ko starši otrokom kažejo in razlagajo jaslice!

Silvestrovanja nismo imeli. Od leta 2014 smo se poslovili z zahvalno mašo zvečer zadnji dan leta. Našo zahvalo Bogu za milosti in blagoslov ob koncu letu, je zaobjela zahvala za 50 let župnije.

Novo leto smo začeli v Božjem imenu in na priprošnjo naše nebeške matere Marije. Pri obeh dopoldanskih mašah je bilo več ljudi kot ob navadnih nedeljah. »Z Bogom začni...«, Začeti leto z Bogom nam daje upanje, da nas bo Božji blagoslov spremljal in nam bo v pomoč v vsakdanjem življenju. To smo si tudi iskreno zaželeli, ko smo si segli v roke v novem letu.

Gospodovo razglašenje ali tri kralje obhajamo v Kanadi na nedeljo po novem letu. Razen maše in seveda modrih v jaslicah nimamo pri nas nobenih posebnosti. S to nedeljo se končajo praznični dopusti in počitnice. Spet bo treba za nov teden zavihati rokave in se soočiti z izzivi življenja in dela.