Praznik Gospodovega razglašenja ali Sv. Treh kraljev
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Obhajamo praznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev, kot se imenuje v zahodni tradiciji. Papež Frančišek bo mašo dopoldne daroval v vatikanski baziliki, vernike na trgu sv. Petra pa bo nagovoril še pred opoldansko molitvijo Angelovega čaščenja. Slovenski škofje ordinariji bodo maše darovali v stolnicah. Na Radiu Ognjišče bomo mašo prenašali iz ljubljanske stolnice. Začela se bo ob 9. uri.
Praznik Gospodovega razglašenja oziroma sv. treh kraljev so poleg božiča uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Vzhoda. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju, ki ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.
Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve.
S praznikom Gospodovega razglašenja pa se sklepa tudi tradicionalna Trikraljevska akcija. Tudi letos je v njej sodelovalo več kot 300 slovenskih župnij. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev.
