JRS, logo
JRS poziva evropske države k solidarnosti
| 21.12.2014, 18:56 Matjaž Merljak
V decembrski oddaji Gradimo odprto družbo smo objavili izjavo za javnost, ki jo je ob papeževem obisku v Evropskem parlamentu pripravilo Evropsko Jezuitsko združenje za begunce v sodelovanju z nemškim, angleškim, francoskim, italijanskim in malteškim Jezuitskim združenjem za begunce. V oddaji ste lahko slišali tudi novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Izjava za javnost ob obisku papeža Frančiška v Strasbourgu
Ob priliki govora papeža Frančiška pred evropskim parlamentom v Strasbourgu 25. novembra, Jezuitsko združenje za begunce (JRS) poziva evropske države, da ostanejo zveste eni izmed osnovnih vrednot podpore Evropski uniji s tem, da pokažejo konkretno solidarnost priseljenim in beguncem in jim zagotovijo popolnoma usposobljeno skupno iskanje in reševalne akcije v Mediteranu.
Nedavno je bilo ugotovljeno veliko pomanjkanje evropske solidarnosti s tistim, ki si rešujejo življenja, kakor tudi solidarnosti med državami Evropske unije. Begunci in preseljenci so redko deležni sočutja kot človeška bitja v potrebi in odgovornost za njihovo varstvo je že skoraj pozabljena.
Za eno leto je Italija prevzela odgovornost za nadzor mednarodnih voda v Mediteranu in reševanje begunskih čolnov v težavah. Italijanska morska operacija »Mare nostrum« je rešila več kot 140.000 ljudi. Končno je letos 1. novembra Evropska unija prvič sprožila usklajen odgovor na izziv priseljenih migrantov preko Mediterana iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Operacija »Triton«, ki jo vodi evropska mejna agencija Frontex, deluje samo v obsegu 30 morskih milj od italijanske obale. Ima tretjino proračuna od operacije »Mare nostrum« in znatno manj sredstev. Izgleda, da je za Evropo važnejše varovanje meja kot reševanje človeških življenj.
P. Camillo Ripamonti, direktor Jezuitskega združenja za begunce Italije Centra Astalli pravi, da se morajo evropski voditelji in državljani vprašati, ali je celina trdosrčnih in sebičnih narodov v resnici še območje svobode in pravičnosti?
»V svetu, kjer smo vsi lahko pravočasno obveščeni, se Evropa pretvarja, da ne vidi beguncev ki iščejo varstvo v okviru svojih meja: tistih, ki umrejo v Mediteranu ali v Črnem morju, ko skušajo doseči Romunijo. Izgleda, da je reševanje življenj predrago in da je zagovarjanje človekovih pravic nekaj, česar si ne moremo nič več privoščiti. Vprašajmo se, ali je to Evropa, ki so jo želimo«.
Težave in stiske s katerimi se soočajo prosilci za azil, pa se ne končajo, ko prispejo v Evropo. Z besedami Carol, sirske prosilke za azil v Italiji: »Naše človekove pravice in dostojanstvo so prepogosto poteptani, s kakršno brezbrižnostjo nas obravnavajo. Tu v Italiji so mnogi izmed nas ušli grozi, vendar se še vedno ne čutimo varne.»
P. Jean – Marie Carriere – direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce pravi, da je to v resnici vprašanje moralne integritete. »Papež Frančišek nas opominja, da je pomoč migrantom osrednji del krščanske tradicije. Še važnejše pa je, da bi morala biti naša solidarnost razširjena preko tega, da nudimo preganjanim ljudem varen življenjski prostor. Prava gostoljubnost gre dlje od tolerance in mora vedno pomeniti članstvo v občestvu.«
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce poziva ustanove Evropske unije, da dejansko vzdržujejo vrednote solidarnosti in po besedah papeža Frančiška gradijo »kulturo sprejema in solidarnosti v kateri ne bodo nikomur rekli, da je nekoristen, neprimeren ali neuporaben«.
Posebno pozivamo Evropsko unijo, da:
* Dodeli potrebna sredstva, da se ustanovi Evropska morska reševalna služba.
* Razvije vrste strategij za varne in legalne načine pridobivanja zaščite v Evropi, ki bi zadovoljile potrebe različnih vrst oseb, ki bežijo zaradi kršenja človekovih pravic, vojn, nasilja in drugih nevarnosti, da ne bodo nič več prisiljeni tvegati svoja življenja v čolnih, neprimernih za plovbo po Mediteranu.
* Ponovno oceniti t.i. »Dublinski sistem« in zagotoviti, da prosilci za azil ne bodo več prisiljeni prositi za zaščito v deželah z azilnim sistemom, ki se ne skladajo z evropskimi standardi.
Berlin, Bruselj, London, Paris, Valetta, 24. novembra 2014
Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove spodbuja gostoljubnost za begunce
Ob 34. obletnici ustanovitve Jezuitskega združenja za begunce je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, p. Adolfo Nicolas skupaj s tiskovnim predstavnikom Svetega sedeža p. Federicom Lombardijem na papeški univerzi Gregoriana spregovoril o begunski tematiki. Pozval je vse države in državljane naj odprejo svoja vrata beguncem, saj je to »evangeljska drža gostoljubnosti v dejanju«. Prav gostoljubnost je dejanje, ki povzroči medsebojno spoštovanje med tujcem in gostiteljem. Sili nas, da odpremo vrata, da si podelimo hrano, prostor in spoznanja tako v dobrih časih kakor tudi v manj dobrih časih, ko se soočamo z omejitvami. »Vsi morajo biti sprejeti, ne zato ker smo del specifične družine, ali rase ali verske skupnosti, ampak ker smo ljudje, ki zaslužijo spoštovanje« je izjavil vrhovni predstojnik p. Nicolas.
Spregovoril je tudi o drži odpiranja naših vrat. Mnoge države v razvoju nosijo nesorazmerno odgovornost, ko gostijo begunce, kar je nepravično, nevarno in potencialno nestabilno za te države. Evropske države niso še sprejele merila, da bi omogočile varen doseg našega kontinenta. Za mnoge evropske voditelje je bolj pomembna zaščita mej kot pa zaščita človeških življenj. P. Nicolas je pozval voditelje industrijskih držav, da storijo svoj delež pri sprejemanju beguncev, rekoč, da je resnična varnost osnovana na pravičnosti in ne na kontroli meja.
Morsko pokopališče
Vsaj 3.419 ljudi je izgubilo svoje življenje ob prečkanju Sredozemskega morja v letošnjem letu. Visoki komisariat za begunce je zapisal, da prečkanje tega morja postaja najbolj smrtonosna pot na svetu. Od začetka leta 2014 je vsaj 207.000 migrantov želelo prečkati Sredozemsko morje. Ta številka je skoraj trikrat večja od preteklega rekorda leta 2011, ko je 70.000 ljudi zapustilo svoje dežele med arabsko pomladjo. Konflikti v Libiji, Ukrajini, Iraku in Siriji so pognali ljudi v beg predvsem v Evropo, ki je za mnoge ciljna destinacija. Skoraj 80 % odhodov se vrši na libijski obali, kjer sta Italija in Malta destinacija mnogih priseljencev iz Afrike. V teh državah želijo poiskati delo ali zaprositi za azil. Med njimi je bilo kar 60.000 Sircev in 34.000 Eritrejcev.
Visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres je ob teh zastrašujočih podatkih države opozoril, da so številne države preveč obremenjene le z zaščito svojih meja, namesto da bi se ukvarjale s preprečevanjem smrtnih žrtev. "To je napaka in napačen odziv v obdobju, v katerem pred vojnami beži rekordno število ljudi," je dejal. "Varnost in upravljanje z imigracijo sta skrb za vsako državo, a politike je treba oblikovati tako, da človeška življenja na koncu niso postranska škoda."
Irski škofje o begunski situaciji
Irski škofje zahtevajo »takojšnje ukrepe za zaščito pravic beguncev po vsem svetu.« Tako so zapisali v sporočilu ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Škofje so ob tej priložnosti mednarodno javnost spomnili na obveznosti, ki jih ima na področju zaščite dostojanstva človeške osebe. Tudi na Irskem se vse bolj zavedajo, da v odnosu do beguncev in priseljencev delujejo družbeni sistemi, ki te ljudi izločajo na rob družbe ter jim preprečujejo, da bi se vključili v svet dela in v družbeno življenje.
Za osemdeset odstotkov svetovnih beguncev skrbijo države v razvoju. Tako sta na primer Jordanija in Libanon v zadnjih treh letih sprejeli izredno veliko število beguncev iz Sirije, bolj oddaljene države pa le dva odstotka od celote.
Žal obstajajo tudi ljudje, ki »se okoriščajo s stisko drugih in ki njihovo revščino izkoriščajo za svoje bogatenje.« Begunci se umikajo pred nasiljem v lastni domovini, a med begom postajajo žrtve nasilnežev, ki se okoriščajo z njihovo stisko.
Škofje so zato ponovno pozvali k velikodušni odprtosti ter zavesti, da je medsebojna različnost veliko bogastvo, pa tudi k molitvi, da bi begunci naleteli na »mir, varnost in gostljuben sprejem.«
Miklavževanje v Azilnem domu
V petek, 5. decembra 2014, ob 14.15 je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije organiziralo Miklavževanje za otroke v Azilnem domu. Zahvaljujemo se vsem, ki so organizirali Miklavžev prihod: vodstvu Azilnega doma ter prostovoljkam pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije, ki so 'pomagali' Miklavžu, da je vse lepo potekalo.
Naj ob tej priložnosti omenimo, da so otroci zelo lepo sodelovali s svojo spontanostjo in izvirnostjo. Prišli so iz Bosne, Kosova, Ukrajine ter Irana. Miklavža so otroci iz različnih držav razveselili z lepo slovensko pesmijo. Otroci so bili zelo veseli Miklavževega obiska, saj jim je prinesel darila!
Miklavž pa je ob koncu srečanja z otroki še obdaril ter obiskal vse zaposlene v Azilnem domu.
Voščilo za božične praznike in sprememba ure oddaje Gradimo odprto družbo v letu 2014
Danes je zadnja oddaja »Gradimo odprto družbo« pred Božičem, zato Jezuitsko združenje za begunce Slovenije vošči vsem poslušalkam in poslušalcem vesel in blagoslovljen božič, poln milosti, notranjega veselja in tolažbe.
Obenem Vam želimo tudi SREČNO, zdravo ter uspešno novo leto 2015.
Naj vam tudi sporočimo, da boste lahko tudi prihodnje leto prisluhnili oddaji Gradimo odprto družbo vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer ob 18.40.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, nas pokličite na tel. 01/430 00 58 ali na mobilno številko urada JRS 031- 636 964. Veseli bodo vaše pomoči.
Obenem ste prav lepo povabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 18. januarja 2015, ob 18.40.
