V Nočnem soncu o moči medijev, interneta in pravice do zasebnosti

| 06.12.2014, 15:37

Smrt mariborskega ravnatelja in pred tem objava video posnetka o domnevnem spolnem odnosu je pretresla slovensko javnost. Predvsem pa nastavila ogledalo vsem, ne le rumenim medijem. Pokazalo se je, kako usodne so lahko posledice, če mediji kršijo vse profesionalne in etične standarde. Zakaj so poročali o nečem, kar ni v javnem interesu, o zasebnosti dveh ljudi, ki nista javni osebnosti? Zakaj se je video posnetek širil kot virus in kaj moramo v medijskem prostoru sedaj spremeniti, ko se je zgodilo najhujše, smrt zaradi medijskega linča, smo se v nočnem soncu pogovarjali z ustanoviteljico in pravnico Info hiše Natašo Pirc Musar in profesorico na Fakulteti za humanistične študije v Kopru dr. Sandro Bašič Hrvatin. Z nami je bil tudi Domen Božeglav z Arnesa in Safe.si, ki je opozoril: „ Vse, kar narobe naredimo on line, rešujemo off line,“ vse kar se zaplete v virtualnem svetu, se rešuje v realnem. Kako usodne posledice ima lahko, pa smo doživeli preteklo soboto.

Mediji imajo usodno moč

V javnosti se po usodni soboti pojavljalo mnogi pozivi eminentnih ljudi, ki vsi v en glas pravijo: to se ne bi smelo zgoditi. Oglasila se je tudi podpredsednica Društva katoliških pedagogov Helena Kregar, ki je zapisala: „Novinarji, uredniki, posredovalci dogajanja v naši domovini! Kje ste ob vsem trudu ravnateljev in učiteljev, kadar delamo dobro, kar delamo večino časa? Zakaj reagirate izključno na sporne dogodke, zakaj jih razglašate kot pravilo zgolj za to, da uživajo senzacij željni bralci! Se boste ob koncu življenja tega ravnatelja vsaj malo zamislili in se vprašali, kaj ste povzročili temu človeku, tej šoli pa tudi vsej slovenski šoli? Čas bi bil, da se iz brskalcev po umazanih dogodkih ozrete v dogajanje, o katerem je vredno pisati, četudi ni senzacionalno in čeprav bi po vašem časopisu segla kaka roka manj. A bojim se, da je tudi tu denar sveta vladar. Pa vendar: klimo v šolah določa klima družbe v kateri živimo in novinarji in mediji imate tu pač mnogo večjo moč kot si želite priznati!“

Vprašajmo se, v kakšni družbi živimo

Sandra Bašić Hrvatin je pričakovala, da se bo v tej medijski gonji proti ravnatelju in profesorici kdo od medijev oglasil in postavil na njuno stran: „Tudi tisti, ki niso nič povedali, so s svojim molkom dali določen komentar na dogajanje. Pričakovala sem, da bi se v tej medijski gonji kdo postavil na stran človeka, ki mu je bila na najbolj brutalen način odvzeta zasebnost. Glede na to, da tega ni bilo, se vprašajmo, v kakšni družbi živimo.“

Mediji so ali poročali in si s tem višali naklade, dobivali klike, večali gledanost ali pa molčali. Takoj pa je oglasila Nataša Pirc Musar in prva opozorila na moč medijev, na pritisk, ki ga izvajajo na posameznika in predvsem na to, da gre za grob poseg v zasebnost: „Če mediji ne bi tega povzemali, se to ne bi zgodilo. Kljub temu, da je bil film z Youtuba že odstranjen, so poročali, predvajali …

Zdaj se je treba o tem na glas pogovarjati, če bomo tiho, potem ne bo nikoli bolje. Pri pravici o zasebnosti moramo biti še bolj pozorni, ker je to pravica, ki je vedno bolj pomembna in je hkrati vedno bolj na udar.“

Kaj je javni interes?

Če kdaj, potem je v tem trenutku najbolj pomembno vprašanje, ki ga je treba razrešiti – kaj je v javnem interesu? O tem bi namreč morali poročati mediji. „To, da so ljudje radovedni in jih zanima, kaj nekdo počne v zasebnosti njegovega doma, je njihov problem. Mediji ne morejo svojega poročanja opravičevati s tem. Ali so mediji postali poštni predal, odlagališče najbolj umazanih stvari, ki se potem razširijo? Naloga medijev je, da odprejo določene razprave, poskušajo predstaviti problem, nakažejo rešitve,“ je opozorila dr. Sandra Bašić Hrvatin, ki se boji, da bo sedaj vse poniknilo in se v resnici ne bo nič spremenilo.

Da mediji nimajo kodificiranega javnega interesa, ampak ga razlagajo od primera do primera, pa je dejala Nataš Pirc Musar in poudarila, da se mora vsak novinar vprašati, kje je meja: “Kot pravnica nikoli ne bom pristala na to, da lahkotni mediji nimajo meja. Morajo jih imeti, to se je ravno v tem primeru jasno pokazalo. Razlika med javni interesom in tem, kar je interesantno za javnost, pa je tisto , o čemer moramo razpravljati. Interesantno za javnost je na drugi strani radovednost, ki ni temeljna človekova pravica, ni del pravice do svobode izražanja, ponavadi se izkaže za plehkost. Tu je treba medijem nastaviti ogledalo, predvsem tistim, ki obravnavajo bolj lahkotne teme.“

Pravica do zasebnosti je temeljna, kako delovati na vseh mogočih družbenih omrežjih, da je sami ne zapravimo, pa je v nadaljevanju povedal Domen Božeglav. Prisluhnite zanimivemu pogovoru in se izognite pastem, ki so lahko usodne.