V Evropski uniji z aprilom konec mlečnih kvot, kmetje se bojijo pritiska na cene

Svet | 20.12.2014, 17:48

1. aprila prihodnje leto ne bo več mlečnih kvot. Prilagajanje na obdobje traja že nekaj časa, na kmetijskem ministrstvu pa zagotavljajo, da je na ravni Evropske unije pripravljen nabor ukrepov, če bi ob ukinitvi kvot na trgu prišlo do prevelikih nihanj. Kmetje se medtem bojijo pritiska na cene mleka, ki se že zdaj znižujejo.

Povezava je leta 1984 v obdobju prevelike ponudbe mleka uvedla sistem mlečnih kvot, s katerimi je omejila proizvodnjo. Slovenija je v ta mehanizem v celoti stopila leta 2005 saj je Bruselj sistem mlečnih kvot leta 2003 podaljšal do 1. aprila 2015.

Slovenija je v pogajanjih opozarjala, da se polovica naših kmetij, ki pridelujejo mleko nahaja na gorsko-hribovskem območju in predlagala, da do ukinitve ne pride. Vendar za tako rešitev ni bilo dovolj podpore. Minister Dejan Židan zatrjuje, da so pripravljeni mehanizmi in finančna sredstva za ukrepe, če bi do težav prišlo. "Evropska unija išče hitre dodatne trge. Tukaj je med vodilnimi Slovenija. Ko se pogovarjamo s Kitajsko, zelo hitro odpiramo trg, ker naše mlekarne v tem vidijo neko možnost. Tega drugje ne počnejo, morda le na Finskem. Vse več je tudi akcij, ki govorijo o lokalni produkciji in lokalni porabi mleka. To je tisto, kar želimo, in tudi gremo v to smer. Treba se je zavedati, da je zdaj obdobje, ko se bo opazovalo, kaj pomeni padec kvot," dodaja.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da bo ukinitev mlečnih kvot privedla do povečanja obsega proizvodnje v državah s primanjkljajem mleka, to je predvsem Italija, in v državah z najbolj konkurenčnimi mlečnimi verigami, kot so Nizozemska, Nemčija in Danska. In opozarja na dvojno igro teh držav. Medtem ko so kmetje, politiki in gospodarstveniki teh držav govorili da do padca kvot ne bo prišlo, pa so po drugi strani pripravljali na povečevanje proizvodnje, v nekaterih primerih tudi za podvojitev kapacitet. Kuhar še dodaja, da so naivne države tem napovedim komisije verjele, med njimi je bila žal tudi Slovenija, ki celovitega in realnega prilagoditvenega načrta ni zmogla pripraviti.

Pritiska na cene se bojijo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Predsednik zbornice Cvetko Zupančič pričakuje povečanje proizvodnje mleka, zaradi česar bodo v Evropi nastali viški in se bo vršil pritisk na znižanje odkupnih cen. "O konkretnih rešitvah je težko govoriti, ker ne vemo, kakšen bo obseg krize. Država pripravlja pravilnik za sredstva, ki jih občine namenijo za kmetijstvo. Pričakujemo, da bo pripravljen v januarju. Ko se bo to zgodilo, bomo pozvali občine, predvsem podeželske, naj pomagajo na tem področju ter podprejo prevoz mleka in podobno, da se mlečne proge ohranja, da bodo ljudje še naprej konkurenčni in prodajali mleko. Spremljali bomo trg in kaj se dogaja. Lahko smo povezovalci med kmeti, zadrugami, odkupovalci. Poti je več, a najprej moramo videti, kaj se bo dogajalo."

Cena mleka že zdaj pada. Rentabilnost pridelave mleka postane po nekaterih izračunih vprašljiva pri ceni 30 centov za liter, kar se lahko zgodi že v mesecu dni.

Lani so na kmetijskih gospodarstvih po podatkih statističnega urada namolzli 595.496 ton kravjega mleka, kar je 4,1 odstotka manj kot leto dni pred tem. Manjša količina namolzenega mleka je bila predvsem posledica suše, znižalo pa se je tudi število krav molznic. Letos naj bi se količina namolženega slovenskega mleka spet povečala na raven iz leta 2012.