Naj tolažimo bolj, kot iščemo tolažbo
Naš pogled Petra Stopar
Ali na vaši steni že visi nov, še nepopisan koledar za novo leto 2015? Še slaba dva dneva nas ločita od njega. Ko pogledate nazaj v pretekle mesece, za kaj ste najbolj hvaležni in česa ne boste pogrešali?
Če govorim za naš radio, smo s sodelavci zagotovo najbolj hvaležni za prehojeno dvajsetletno pot, ki smo jo uspešno v znamenju pomoči družinam, obeležili z akcijo Dobro delo dobro dene. Z veseljem se spominjamo vsake oddaje, ki je dobro odmevala v vaših domovih in družbi, saj želimo tudi mi prispevati svoj košček k vsakdanu, da bo prijetnejši, lažji, navdan z več upanja in vere.
Čas neusmiljeno beži in mnogi trenutki se zdijo ukradeni. Kam so ušli? Komu bi jih lahko podarili in kako bi jih izkoristili, če bi se imeli možnost vrniti nazaj in ali če bi jih našli? Kako zanimivo in prikladno bi bilo v takšnih situacijah imeti »banko izgubljenih trenutkov« in bi lahko pobrskali po arhivu za leto 2014. Kaj menite, bi bili to fascikli ali lističi? Vsak zase ve.
Najbrž bi se kakšen tak arhiv izgubljenih trenutkov našel tudi za našo državo, politiko, čeprav ne moremo reči, da leto ni bilo pestro. Če ne drugega, smo imeli kar troje volitev, referendum, žledolom in poplave, potegovali smo se za visok položaj v mednarodni skupnosti, se spominjali stote obletnice prve svetovne vojne, opozarjali na kršenje človekovih pravic v sodni veji oblasti … Prav tako pa smo razdelili na tisoče paketov pomoči socialno ogroženim posameznikom, družinam, brezposelnim. Ali bo za to področje v prihodnjem letu kdo razglasil alarm, tako kot v primeru vremena te dni? Najsi bo rdeč, oranžen ali rumen, to bo resničen alarm, na katerega moramo biti kot družba pozorni v naslednjem letu. In, če smo prišli že tako daleč, da nam morajo vremenoslovci svetovati, katere kose oblačila naj se vremenu primerno oblečemo, sicer bomo zaradi napačne obleke koga tožili, naj nam kdo svetuje še, koliko denarja porabimo tisti dan in za kaj. Za marsikoga bi bil to sicer odvečen namig, spet komu drugemu pa bi še kako koristil.
Sicer pa nas k temu, kako naj učinkovito vložimo svoje prihranke, še posebej v teh prazničnih dneh vabi ponudba oglasov na vsakem koraku. Koliko časa ste letos porabili za načrtovanje in razmišljanje o tem, kje in kako boste preživeli silvestrski večer? Kako pomembno je, da je zadnja noč v letu doživeta bučno in glasno, če ob sebi nimate tistih, ki jih imate radi? Bodimo zato hvaležni za svoje bližnje, družino, prijatelje, delavce v ustanovah, v katerih živimo … Ali je smiselno prepotovati 500 ali še več kilometrov v kraje, kjer bo brez toplega stiska rok in iskrene besede naš duh v resnici enako upadel kot skozi vse leto, za tistih nekaj sekund, ko odštevamo do novega leta? Medtem ko nam neka nevidna ura ves čas odšteva do česa veliko pomembnejšega, kar bi morali storiti že davno, pa tega nočemo ali si ne upamo …
Seveda je razumljivo, da imamo možnosti za različne načine silvestrovanj, za katere je treba seči globoko v denarnico, tudi podjetja, ki te storitve ponujajo, predstavljajo delovna mesta za ljudi, ki smo jim enakovredni. To je pač del njihovega posla. So pa tudi načini silvestrovanja, ko ni potrebe po tem, da sežemo globoko denarnico, ampak predvsem globoko v srce. Tedaj se lahko zares zavemo, kaj si želimo – ne le v novem letu, kar je seveda nek cilj – marveč v življenju.
Eno je gotovo: Vsi si želimo čim manj občutka o izgubljanju trenutkov in čim več notranjega miru, zadovoljstva, ne glede na to, kako smo na katerem področju prikrajšani. Predvsem pa, bodimo vsi malo manj osredotočeni nase in se potrudimo zares slišati klice drug drugega po razumevanju. K temu nas je že davno povabil tudi sveti Frančišek Asiški, ko je prosil, naj tolažimo bolj, kot iščemo tolažbo, naj razumemo bolj, kot iščemo razumevanja, naj ljubimo bolj, kot si želimo biti ljubljeni. V dajanju namreč prejmemo.
V letu 2015 pa naj vas vodi tudi ta njegova misel: »Gospod, daj mi Vedrost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, Pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, in Modrost, da prepoznam razliko.«
