Maša z varuhi spomina
Jože Bartolj
V zavodski cerkvi sv. Stanislava v Šentvidu so se na tretjo adventno nedeljo prvič pri sveti maši srečali varuhi spomina na žrtve druge svetovne vojne in po njej. Gre za posameznike, ki so preko spletne strani Vseposvojitev.si osebno posvojili eno od žrtev zla med drugo svetovno vojno in po njej, ter jo sedaj nosijo v svojih srcih in zanje molijo.
Bogoslužje je vodil dr. Maksimiljan Matjaž, ki se je med drugim v pridigi navezal na božjo besedo tretje adventne nedelje in dejal, da kot so farizeji zahtevali od Janeza Krstnika, da pove kdo je, se tudi danes mnogokrat sprašujemo, kdo smo. In če se ozremo nazaj v preteklost lahko vidimo, da so tisti, ki so želeli izbrisati osebo iz obličja zemlje, so mu dopovedovali, da ni nič vreden, da je nič, da je sovražnik, izdajalec, hlapec... S pomočjo varuhov spomina, pa po Matjaževih besedah, te osebe zdaj vstajajo pred nas z imeni in priimki, s svojimi usodami.
Po pridigi so varuhi spomina na žrtve simbolno prižgali sveče v spomin posvojenim žrtvam in javno izgovorili njihovo ime.
Na Inštitutu za novejšo zgodovino Slovenije urejajo seznam z naslovom ‘Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej’. Na njem je trenutno 99.823 imen. Približno pet odstotkov Slovencev bi torej moglo posvojiti vse žrtve. Morda bo v prihodnjem letu, ko se bomo spominjali 70 let od konca druge svetovne vojne, uspelo v zavest dovolj širokemu krogu ljudi, predstaviti potrebnost tega dejanja. Za to si prizadeva tudi civilno družbena iniciativa Resnica in sočutje, kamor se umešča tudi zamisel Vseposvojitve.
