Papež: Migranti širijo čut za človeško bratstvo

Svet | 21.11.2014, 19:28

S papežem Frančiškom se je danes srečalo tristo udeležencev sedmega svetovnega kongresa o pastorali migrantov in tako sklenilo tridnevno srečanje, ki je potekalo na temo Sodelovanje in razvoj pastorale migrantov. Sveti oče je v govoru izpostavil, da je na migracijo treba gledati celostno, ovrednotiti njene potenciale in je ne videti le kot problema, ki ga je treba rešiti.

Emigracija tudi danes predstavlja hrepenenje po prihodnosti, je papež pritrdil sklepnemu dokumentu kongresa izpred petih let, v katerem je emigracija bila opredeljena kot »vabilo, k zamišljanju drugačne prihodnosti, ki je usmerjena v razvoj celotne človeške vrste«. Predvsem v nerazvitih predelih sveta, kjer pomanjkanje dela onemogoča uresničitev dostojnega bivanja, je močna težnja po iskanju boljše prihodnosti drugje, kljub možnim razočaranjem in neuspehom, ki jih v veliki meri povzroča gospodarska kriza.

Med dejavniki, ki povzročajo migracije, so predvsem neenakost, revščina, demografska rast, naravne nesreče, vojne in preganjanja, želja, da bi nove generacije lahko našle nove priložnosti. Povezanost med sodelovanjem in razvojem po eni strani kaže na različne interese držav in migrantov, po drugi pa priložnosti za vse. Države, ki sprejmejo prednosti zaposlovanja migrantov zaradi proizvodnih potreb in nacionalnega blagostanja, neredko omejijo tudi praznino, ki je nastala zaradi demografske krize. Države, od koder migranti prihajajo, pa beležijo zmanjšanje problema pomanjkanja dela, predvsem pa imajo korist od denarnih pošiljk, ki jih izseljenci pošiljajo svojim družinam v domovini. Poleg teh prednosti je papež navedel tudi probleme: osiromašenje v smislu izgube ''možganov'', otroci in mladi, ki odraščajo brez enega ali obeh staršev, nevarnost razpada zakonske zveze. V državah, ki priseljence sprejemajo, prihaja do težav pri vključevanju, težav integracije in spoštovanja družbenega in kulturnega sobivanja.

Papež je v nadaljevanju izpostavil, da se Cerkev stalno zavzema za sprejemanje migrantov ter z njimi deli Božje darove, predvsem dar vere; pripravlja načrte evangelizacije in spremljanja migrantov na celotni njihovi poti; prav posebej želi odgovoriti na njihove duhovne potrebe preko katehez, bogoslužij in obhajanja zakramentov. Žal migranti pogosto živijo v razočaranju, pobitosti, osamljenosti in izključenosti. Migrant delavec se znajde razpet med izkoreninjenostjo in integracijo. Tudi tu Cerkev želi biti »kraj upanja«: pripravlja programe formacije in ozaveščanja, dviga glas za zaščito pravic, nudi pomoč, tudi materialno,brez izključevanja, da bi se vsak čutil kot Božji otrok. »Pri srečanju z migranti je pomembno osvojiti celostni pogled, ki bo znal ovrednotiti potenciale, namesto da bi v njih videl samo problem, ki ga je treba rešiti,« je poudaril papež in dodal, se »pristna pravica do razvoja nanaša na vsakega človeka in vse ljudi«. To pa pomeni, da se morajo za vse ravneh vzpostaviti minimalne stopnje udeleženosti v življenju človeške skupnosti, kar se mora še toliko bolj uresničevati v krščanski skupnosti, kjer nikjer ni tujec in si torej vsak zasluži sprejem in podporo.

Migranti prej s svojo človečnostjo kot kulturnimi vrednotami »širijo čut za človeško bratstvo«. Njihova navzočnost je poziv k nujnemu izkoreninjenju neenakosti, krivic in nasilja. Na ta način lahko migranti postanejo »partnerji v izgradnji bogatejše identitete« za skupnosti in osebe, ki jih sprejmejo. Prav tako spodbudijo razvoj družbe, ki so usmerjene v vključevanje, ustvarjalnost in spoštovanje dostojanstva vseh.

Vir: Radio Vatikan