Pečeni gosi je vredno nazdraviti
Martinovanje v Frankfurtu
Matjaž Merljak
Lepi jesenski dnevi v septembru in oktobru ter šolske počitnice v drugi polovici oktobra so precej razredčili našo skupnost. Šele po prazniku vseh svetih so se rojaki večinoma zopet vrnili v Frankfurt in druge kraje bivanja in dela. In v soboto, 8. novembra 2014, je prišlo na vrsto 41. martinovanje frankfurtske slovenske župnije.
Nekateri smo začeli s pripravljanjem in nakupovanjem raznih potrebnih stvari že nekoliko prej, kljub temu pa ostane večina priprav in dela v zadnjem dnevu ali dveh. To je priprava dvorane, v njo pa je potrebno pripeljati vso pijačo in hrano in še vrsto drugih malenkosti.
Martinovanje smo imeli v dvorani cerkve St. Aposteln v Sachsenhausnu, za nas pa so prišli igrat in prepevat člani ansambla Bratov Žerjav iz Artič pri Brežicah. Kar nekaj ur, tja čez polnoč so nam igrali in prepevali; vsi, ki so prišli, pa so si lahko s plesom noge dodobra ogreli. Za usta pa so bile pripravljene pečenka, kranjske klobase in še nekaj različnih prilog, pijače pa tudi ni manjkalo. No, tudi obiskovalcev ni manjkalo, sicer jih je že nekaj let manj kot sto, tam nekje med 70 in 80 se jih zbere, zraven pa še nekaj osebja v kuhinji in za strežbo. Več ljudi pa ta dvorana že težko sprejme.
Med obiskovalci smo izžrebali tudi srečnega dobitnika pečene gosi; letos je Martinovo gos objel Andrej Vinetič iz Pohlheima pri Lichu. Prepričan sem, da se ni kesal niti zaradi Martinovanja niti zaradi gosi.
Godci so se nekoliko odpočili in v nedeljo dopoldne odrajžali proti domovini, vsaj nekateri pa smo ne samo v zgodnjem nedeljskem jutru, ampak tudi že sredi dneva Martinovanje zaključili s pospravljanjem in čiščenjem dvorane. V nedeljskem večeru pa se nas je še kar nekaj zbralo k nedeljski maši.
V veselju glasbe, plesa, srečanja in pogovora drug z drugim je potekal lep večer in noč letošnjega Martinovanja, prepričan sem, da ostaja vsem v lepem in prijetnem spominu.
