Sveto mašo je daroval dr. Jure Rode
Letno srečanje ZSMZ
Matjaž Merljak
Zveza slovenski mater in žena ZSMZ iz Argentine je imela svoj letno prireditev, o kateri je za tednik Svobodna Slovenija poročala Monika Češarek Kenda.
Vemo, da za vsakim dežjem posije sonce, a nam ni bilo dano v nedeljo, 5. oktobra, ko smo se, kljub slabemu vremenu, vseeno v lepem številu zbrali, v Slovenski hiši, da proslavimo 48. obletnico Zveze. Najprej smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode. Mašnik nam je med pridigo povedal, da moramo skrbeti za našo vero, jo negovati in nas spodbujal k odpovedi. Povabil nas je na romanje v San Nicolas ali pa vsaj za molitev, da bo dobro uspelo. Dež ni odnehal, zato smo molitve za pokojne domobrance imeli kar v cerkvi.
Stoli so bili postavljeni vse naokrog in občinstvo je bilo del igre, saj se je vse dogajalo spodaj, ne na odru.
Gledališka skupina iz Slovenske vasi je že večkrat predstavila to igro, ki bi jo človek gledal še in še. Vsakič odkriješ, kaj drugačnega.
Igra »Medved« je šala v enem dejanju, ki jo je napisal Anton Pavlovič Čehov in jo je režiral Dani Grbec. Igrali so odlično in ob koncu so želi močno ploskanje gostov.
Takoj je sledil pozdrav predsednice Zveze Alenke Prijatelj, ki se je lepo zahvalila za darove in prosila za vnaprej.
Povedala je, da ima vsaka družina svoje težave, a kljub temu Bog vedno skrbi, da nas razsvetli.
Zaključila je z delom pesmi »Daj mi roko moj brat«, ker z roko v roki bomo lahko še naprej delali za bližnje.
Nato so se postavili pevci mešanega zbora iz Carapachaya in Lanusa in pod vodstvom prof. Andreja Jana zapeli šest narodnih pesmi. Same pohvale za pevce in prav posebno za dirigenta, ki je združil dva domova, ki ljubita glasbo. Za konec so nas razveselili še z eno pesmijo.
Sledil je srečelov, kot je že običajno in nato zakuska ob veseli družbi. Za luči je preskrbel Aleks Šuc, za fotografiranje Marko Vombergar in za oblikovanje programa Monika Urbanija. Vsem najlepša hvala!
Veseli smo bili, kljub slabemu vremenu, ker vemo, da je to dobro delo. Hvala vsem za ves trud in čas, ki ste ga vzeli v prid našim bližnjim!
Za zaključek pa še misel sv. Janeza XXIII.: »V življenjskih bojih so najmočnejši in zmagovalci tisti, ki so najbolj potrpežljivi«
