Z adventom začenjamo duhovno pripravo na božič

Cerkev na Slovenskem | 30.11.2014, 00:01 Petra Stopar

S prvo adventno nedeljo v Katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in čas duhovne priprave na božič. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo - sv. trije kralji, Jezusov krst in svečnica - so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

Pomen adventnega časa

Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja Božjih del v zgodovini odrešenja in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. K zunanjim in materialnim pripravam na praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.

Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere. Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.

Adventni venec in štiri sveče

Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Vijolična barva predstavlja upanje, da bo tema premagana.

Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta); štiri strani neba, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi; štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo. Sveče predstavljajo tudi človekovo življenje - prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.

Na prvo adventno nedeljo duhovniki blagoslovijo venec, pri tem pa prižgemo prvo svečo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.