Ukrajina: Katoliški škofje vzhodnih Cerkva zaključi letno srečanje
Svet | 27.10.2014, 20:05
Od 23. do 26. oktobra je potekalo letno srečanje katoliških škofov vzhodnih Cerkva. Petinštirideset škofov se je letos sestalo v ukrajinskem mestu Lvov, kamor jih je povabil kijevski višji nadškof Sviatoslav Shevchuk ob 25. obletnici priznanja ukrajinske grškokatoliške Cerkve. Razprave so se nanašale na tri osrednje teme: vloga in prispevek katoliških vzhodnih Cerkva na področju ekumenizma, razmere kristjanov na Bližnjem vzhodu ter pomen in izzivi ukrajinske grškokatoliške Cerkve ob 25. obletnici priznanja, kot beremo v sklepnem sporočilu. Sicer pa danes odmevajo nedeljske volitve v Ukrajini.
Glede ekumenskega prispevka škofje poudarijo svojo pravico in dolžnost za pastoralno oskrbo vernikov, kjerkoli ti so, in pravico do oznanjevanja evangelija tistim, ki ga še ne poznajo, pri čemer se opirajo na koncilski dekret o vzhodnih Cerkvah (Orientalium Ecclesiarum). Enako tudi pravoslavnim Cerkvam priznavajo skrb za njihove vernike po svetu, brez antagonizma in v spoštovanju pravice do verske svobode. Škofje zatrdijo, da je ločitev ene Kristusove Cerkve cerkvena anomalija, ki se je ne sme smatrati kot pravilo za življenje in poslanstvo Cerkve. Kot pravoslavne Cerkve tako tudi škofe katoliških vzhodnih Cerkva skrbijo kulturne in družbene tendence, ki vodijo v progresivno razskristjanjevanje in sekularizacijo Evrope. Prepričani so, kot zapišejo, da so poklicani k večji zavzetosti, kajti poziv k edinosti Kristusove Cerkve predstavlja pomembno razsežnost identitete katoliških vzhodnih Cerkva, kljub težavam in naporu ekumenske poti.
Škofje so razpravljali tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, v katerih živijo tamkajšnji kristjani in druge verske in etnične manjšine zaradi nasilja. Krajevnim pastirjem in vernikom zagotavljajo svoje molitve, bližino in solidarnost. Poudarjajo, da je za dosego miru in sprave na Bližnjem vzhodu nujen odločen poseg mednarodne skupnosti, ki bo obsegal vse vključene strani in bo posebej usmerjen v podporo verske svobode in vesti, prav tako pa bo ključnega pomena veliko vlaganje v vzgojo, da bi se vzgojile nove generacije, ki bi med seboj znale vzpostavljati dialog.
Katoliški škofje vzhodnih Cerkva so se med svojim tridnevnim bivanjem v Lvovu sestali tudi s tamkajšnjim županom. Prav tako so se udeležili slovesnosti ob 25. obletnici priznanja ukrajinske grškokatoliške Cerkve, med katero je bila podeljena nagrada, poimenovana po blaženem mučencu Omelianu Kovchu, ki je umrl v koncentracijskem taborišču Majdanek. Prihodnje leto se bodo škofje srečali v Pragi na Češkem, in sicer od 4. do 7. junija ter na povabilo Ladislava Hučka, apostolskega eksarha za katoličane bizantinskega obreda v Republiki Češki.
Vir: Radio Vatikan
V Ukrajini po volitvah začetek koalicijskih pogovorov, separatisti kritični
Še preden so prešteli vse glasove, so se po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini danes začeli koalicijski pogovori med prozahodnimi zmagovalci glasovanja. Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine, kjer glasovanje ni potekalo, so volitve označili za farso.
Zmagujoči stranki Blok ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in Ljudska fronta premierja Arsenija Jacenjuka sta tako začeli prve pogovore o oblikovanju vladajoče koalicije.
Po besedah Porošenka bodo koalicijska pogajanja trajala največ deset dni, tako da ne bodo izgubljali časa. "Imamo deset dni časa za oblikovanje najboljše vlade v Ukrajini, saj se drugačna vlada ne bo mogla uspešno spoprijeti z izzivi, s katerimi se Ukrajina sooča danes," je poudaril že po objavi izidov vzporednih volitev.
Jacenjuk naj bi po ocenah analitikov ohranil položaj v novi vladi in pomagal Ukrajini izpogajati nova posojila z Zahodom. Analitiki ugibajo, da bi lahko kmalu imenoval novega ministra za energijo, ki bi pospešil zastala ukrajinsko-ruska pogajanja o plinu. Tudi številni sedanji ministri naj bi ostali na svojih položajih.
Na volitvah sta slavili stranki Porošenka in Jacenjuka, ki sta obe prejeli okoli 22 odstotkov glasov. Na tretje mesto se je uvrstila stranka Samopomoč župana Lvova Adrija Sadovjija. V parlament so se uvrstili še proruski Opozicijski blok, populistična radikalna stranka in stranka Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko.
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so medtem volitve označili za farso. Po navedbah vodje separatistov v samooklicani republiki Doneck Andreja Purgina so volitve "potekale v ozračju ustrahovanja ljudi, v vojnem ozračju".
Separatisti v več delih samooklicanih republik Doneck in Lugansk niso dovolili volitev, so pa pripravljeni na nove pogovore z ukrajinskimi oblastmi o prihodnosti vzhodne Ukrajine ob posredovanju tretje strani. Separatisti želijo 2. novembra izvesti svoje volitve v teh ljudskih republikah.
Rusija je že priznala izide nedeljskih volitev, a je bila ob tem kritična do po njenem mnenju umazane in težke volilne kampanje.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da so bile volitve legitimne kljub "številnim kršitvam" pri pripravah na glasovanje. "Mislim, da bomo priznali izide, ker je za nas pomembno, da Ukrajina končno dobi vodstvo, ki ne bo razdeljeno in Ukrajine ne bo vleklo na Zahod ali Vzhod, temveč bo reševalo dejanske težave, s katerimi se država sooča," je povedal šef ruske diplomacije.
"Upamo, da bo nova sestava vrhovne rade omogočila oblikovanje vlade, ki bo konstruktivna in ne bo odločena nadaljevati provokativnega odnosa do Rusije," je dodal Lavrov in še izrazil upanje, da bo nova vlada omilila napetosti v Ukrajini.
Kljub ruskim kritikam so mednarodni opazovalci Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) pozitivno ocenili volitve in jih označili za pomemben korak.
Kot so mednarodni opazovalci zapisali sporočilu za javnost, so ugotovili, da so volitve kljub zahtevnim okoliščinam potekale v skladu z mednarodnimi standardi, ter jih označili kot pomemben korak k demokraciji. Kot pozitivne vidike volitev so izpostavili nepristransko in učinkovito osrednjo volilno komisijo, konkurenčne kandidate, ki so volivcem ponudili dovolj izbire, ter spoštovanje temeljnih svoboščin.
Novi parlament bi moral zagotoviti sprejetje najpomembnejših reform, konflikte pa bi morali reševati ob spoštovanju vladavine prava in preko demokratičnih institucij, poudarjajo opazovalci.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta v skupni izjavi poudarila, da so bile nedeljske volitve "zmaga za ukrajinsko ljudstvo in za demokracijo".
Ob tem sta izpostavila pomen oživitve in pospešitve političnih in gospodarskih reform v Ukrajini, ki bodo skupaj z dialogom v državi ključnega pomena za odnose Ukrajine z EU in utrditev enotnosti Ukrajine.
Za uspešne volitve je Ukrajincem čestital tudi ameriški predsednik Barack Obama. "Parlamentarne volitve predstavljajo še eden pomemben mejnik v demokratičnem razvoju Ukrajine. Pričakujemo sklic parlamenta in hitro sestavo močne, vključujoče vlade," je Obama zapisal v sporočilu.
Izvedbo volitev je pozdravilo tudi slovensko zunanje ministrstvo. "Uspešno izvedene volitve so dokaz odločenosti Ukrajine in njenih prebivalcev za demokratične spremembe ter predstavljajo pomemben korak k stabilizaciji razmer v državi," je na spletni strani objavil MZZ.
Hkrati je ministrstvo pozvalo k čimprejšnjemu oblikovanju nove vlade in izrazilo pričakovanje, da bodo nove ukrajinske oblasti nadaljevale s sprejemanjem nujno potrebnih reform ter z aktivnostmi za celovito in dolgoročno politično rešitev krize v Ukrajini.
Medtem se je na vzhodu Ukrajine nadaljevalo nasilje, saj je v okolici mesta Doneck je spet odjeknilo obstreljevanje, potem ko je na območju minuli konec tedna vladal relativen mir. Z območja Putilovski blizu doneškega letališča je prišlo do obstreljevanja z raketometi grad. Tarča izstrelkov naj bi bilo med drugim vojaško oporišče v rokah vladnih sil.
