Frančišek in Benedikt XVI. pozdravila udeležence mednarodnega simpozija o spoštovanju življenja
Cerkev po svetu
Spoštovanje življenja, pot naproti miru: to je naslov dvodnevnega mednarodnega simpozija, ki se je začel danes v Kolumbiji. Srečanje, ki se ga udeležuje okoli tisoč oseb, je že četrtič zaporedoma spodbudila Fundacija Joseph Ratzinger.
Zaslužni papež Benedikt XVI., katerega ime ta organizacija nosi, je udeležencem poslal kratko pozdravno sporočilo, v katerem poudarja, da sta temi miru in spoštovanja človeškega življenja povezani z vero v Boga Stvarnika. Prizadevanje za mir, piše, se začne z brezpogojnim spoštovanjem življenja človeka, ki je bil ustvarjen po podobi Boga in s tem obdarjen z absolutnim dostojanstvom. Vera v Boga Stvarnika je bistveni temelj človekovega dostojanstva. Tema simpozija, kot je Benedikt XVI. zaključil, je tako izjemno aktualna.
Dogodek je preko sporočila pozdravil tudi papež Frančišek. V besedilu, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, organizatorjem in udeležencem želi, da bi v luči cerkvenega nauka premislili o neločljivi povezavi, ki združuje mir in spoštovanje človeškega življenja. In sicer na način, da bi bilo hrepenenje po miru vsak dan bolj ukoreninjeno v srcih vseh ljudi dobre volje. Globalizirani svet vse bolj zbližuje, pa vendar v njem ne postajamo bratje, ampak se celo pogosteje širijo rivalstvo in spori. Papež Frančišek v sporočilu zato vabi, da bi spodbujali kulturo srečanja in zavzetost za skupno dobro. Le-to pa se začne s spoštovanjem dostojanstva osebe, ki je temelj človeškega sobivanja in solidarnega razvoja vseh narodov.
O istih temah je v svojem predavanju na simpoziju spregovoril tudi rektor Papeške univerze Sv. Križa v Rimu, Luis Romera Oñate. Utrjen mir je po njegovih besedah rezultat kulture in ne zgolj priložnostnega vedenja. To pomeni, da mir izvira iz celote družbenih institucij: od najbolj intimnih, kot je družina, do narodnih in mednarodnih okolij, kot so parlament, ekonomski sistem ali pravni red. Mir iz te celote lahko izvira le, če je povsod prepoznano, zaščiteno in spodbujano dostojanstvo človeške osebe. Iz tega sledi, da kadar govorimo o kulturi, ki bi bila »humus«, v katerem se mir lahko ukorenini, s tem mislimo na skupek temeljnih prepričanj in vedenj, ki si jih delijo člani neke družbe in na podlagi katerih vsak dan delujejo.
Spodbujanje miru torej zahteva izdelavo teh prepričanj in vedenj, ki se dotikajo najglobljih globin osebe in porodijo take družbene institucije ter življenjske navade, ki bi izražale vrednost človeka. Konkretno to pomeni institucije, ki so zmožne v družbi zagotoviti pravičnost; ki omogočijo, da si vsakdo prizadeva za skupno dobro, za dobro tistih, s katerimi je dan za dnem v stiku.
Vir: Radio Vatikan
