Vsak je odgovoren tudi za svojega brata
Jože Bartolj
Na mojem facebook profilu se je znašlo nekaj fotografij. Grozljivih. Mučenci iz Iraka. Jok mi je stresal telo, ko sem jih gledala. Podobe še vedno sanjam…
Postreljena dekleta, ležijo na sedežni garnituri, njihove obleke so prepojene s krvjo, pod njihovimi nogami velika luža krvi, roke ob telesih, preko trupel…
Otrok, deklica brez glave, leži na robu ceste, njeno krilo je krvavo, roke kot bi bile žive, ena noga je bosa, tam, kjer bi morala biti glava, je krvava luža … Fantek, obešen, krvav, od pasu navzdol je gol, na njegovem obrazu je nekaj svetniškega…
Pod fotografije sem napisala molitev, samo vzdih, samo bolečino…
Nisem sledila več objavi, a čez kakšnih deset dni sem opazila, da objave ni več. Ni več grozljivih slik. Ni več groze, ki jo take fotografije zbujajo. Ni več te resnice. Nekdo je vse skupaj zbrisal. Kot otrok, ki si pokrije oči z roko misleč, da je s tem postal neviden. Zbrišeš, pokriješ, prikriješ in krutosti ni več. Ne govoriš o bolečinah in teh ni več.
Kdo je zbrisal objavo? Zakaj? Hočem, da ljudje vemo, kaj je trpljenje. Hočem, da ljudje vemo, kaj je smrt. Hočem, da ljudje vemo, da nedaleč od nas za Kristusa umirajo nedolžni otroci. Sedaj, blizu nas. Bodo nehali umirati, če ne bomo gledali fotografij? Bo naša vest mirna, če ne bomo glasno govorili, kaj govorili – kričali o tej krivici, o tej bolečini, ki prizadeva ljudi, naše brate! Koga želimo obvarovati s tem, da prikrivamo grozodejstva? Pred kom želimo skriti resnico, ki je že na našem pragu? Bomo s prikrivanjem obvarovali naše otroke? Bomo? Pred čim jih bomo obvarovali?
»Zdaj je čas joka,« je dejal papež Frančišek, ko se je v Sredipolju poklonil žrtvam 1. svetovne vojne. Nedolgo prej je opozoril, da smo že v 3. svetovni vojni. A papeža ne slišimo. Poslušamo, a ne slišimo. Ker nočemo verjeti, da smo kot človeštvo še vedno tako prevzetni in zaverovani v svojo moč, v svojo vsemogočnost, da smo prepričani, da se nam tu, v Evropi, ne more nič zgoditi. Da smo varni.
O, človeška nespamet, kdaj boš spoznala, kako krhek je mir! Kako ga je treba negovati, varovati, povsod, v družini, doma, na meji… Kako je vsak odgovoren ne le zase, ampak tudi za svojega brata.
Slovenska Vlada, kaj boste ukrenili, da ne bodo več morili otrok? Kaj boste ukrenili, da se skrajni islamizem ne bo več širil? Kako boste ustavili agresijo islamske države? Kako boste zaustavili novo prelivanje krvi, novo svetovno vojno? Jaz kot državljanka zahtevam vaše ukrepanje, kot kristjanka molim. Vi pa ste s prevzemom te vlade prevzeli tudi odgovornost, od vas se zahtevajo konkretni odgovori!
Več komentarjev na Casnik.si
