Naša gostja je bila dr. Katica Cukjati

Oddaje | 23.08.2014, 18:52 Matjaž Merljak

Slovenska kulturna akcija je pomembna ustanova naše skupnosti v Argentini. Letos praznuje 60-letnico delovanja, zato smo k pogovoru povabili predsednico dr. Katico Cukjati.

Slovenska kulturna akcija (SKA) je kulturna ustavnoa slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni s sedežem v Buenos Airesu. Ustanovni občni zbor 20. februarja 1954 je določil, da je SKA »organizacija zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim in psredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih«. Pobudo za ustanovitev SKA sta dala dr. Ruda Jurčec in lazarist Ladislav Lenček, ki sta pritegnila k sodelovanju kulturne ustvarjalce iz Argentine, zamejstva in drugih držav (dr. Tine Debeljak, prof. Alojzij Geržinič, dr. Ruda Jurčeč, pis. Zorko Simčič, dr. Jože Krivec, pis. France Papež, dr. Vinko Brumen, dr. Ignacij Lenček, Bara Remec).

Slovenska kulturna akcija izdaja splošno kulturno revijo Meddobje, objavlja knjige, vsako leto prireja kulturne večere, koncerte, gledališke predstave in likovne razstave. V prvih letih delovanja je organizirala tudi Umetniško šolo.

Deseto leto je njena predsednica prof. dr. Katica Cukjati, pravnica in profesorica svetovnih nazorov v petem letniku slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. O sebi pravi, da je zelo stroga, a jo imajo dijaki radi, saj vedo, da jih ima rada.

Rodila je leta 1949 in je ena prvih Slovenk rojenih v Novem svetu. V družini je bilo devet otrok, ki so zdaj razseljeni po svetu. En brat živi v Sloveniji, dva sta duhovnika v Argentini (France Cukjati je poddelegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini). Poročena je bila s pokojnim Tinetom Debeljakom ml., v zakonu nista imela otrok, ima pa deset nečakov.

Argentina je bila po letu 1945 odprta za emigracijo. General Peron je dal vse možnosti, da se naselijo ljudje iz Avstrije in Italije, ki se niso želeli 1945 vrnili v Slovenijo, saj sta jih čakala smrt ali zapor. Kanada ali ZDA sta sprejela le mlade ljudi, Argentina pa je sprejela tudi družine. Sama se je vedno čutila del Argentine.

Spregovorila je o razpravi v skupnosti: kaj je pogoj, da je nekdo Slovenec - je to znanje slovenskega jezika. Sama se nagiba k temu, da je tisti, ki se čuti del Slovenca, na svoj način Slovenec. Tudi tretja generacija še piše slovensko, a slovenska literatura je tudi tista napisana v španščini ali angleščini, katerih avtorji so slovenskih korenin.

Dr. Katica Cukjati je spregovorila tudi o prizadevanjih za samostojnost slovenskega naroda in spravi. Dejala je, da je vladalo mišljenje, da komunizma nikoli ne bo konec. Ona je menila, da se splača vztrajati, saj so se v Španiji osemsto let bojevali proti muslimanom. O spravi pa pravi: „Resnica mora priti na dan. Dokler ne pridemo do resnice, gradimo na napačnih temeljih.“

Dodaja še: „Tako kot sem proti komunizmu in bratrancem socialistom, sem zelo proti liberalizmu, ki misli, da je življenje trg, neko tekmovanje, da smo vsi enaki in imamo enake možnosti in sposobnosti. To ni res.“