Ukrajinska kriza: To je šok za ljudi, ki so bili vajeni mirnega življenja
Svet
Nasilje na vzhodu Ukrajine ne pojenja. Vse intenzivnejši spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti iz dneva v dan zahtevajo nove žrtve - tudi med civilisti. Prebivalci Donecka so od nedelje brez tekoče vode, v drugi uporniški trdnjavi, Lugansku, so brez vode ter tudi elektrike in telefonskega omrežja že skoraj tri tedne. Oblasti se bojijo izbruha epidemij.
Da prebivalci vzhoda Ukrajine v veliki stiski in da razmere, s katerimi se soočajo, postajajo brezupne, je v pogovoru za Radio Vatikan potrdil predstavnik tamkajšnje Karitas Karel Zelenka. "V obeh velikih mestih Doneck in Lugansk že več dni ni ne električnega toka ne svežih živil. Trpijo predvsem starejši ljudje, saj so prenehale delovati klimatske naprave, zunaj pa pritiska vročina - tudi do 35 stopinj Celzija." Na območjih spopadov se je veliko ljudi zateklo v bolnišnice, ki nujno potrebujejo dezinfekcijska sredstva in zdravila. V nekatere kraje pomoč ne more priti, težko je tudi slediti, ali doseže tiste, ki jo potrebujejo.
Zaradi spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki so izbruhnili sredi aprila, je svoje domove zapustilo najmanj 415 tisoč 800 ljudi. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je najmanj 190 tisoč ljudi notranje razseljenih, 197 tisoč 400 jih je pobegnilo v Rusijo, 14 tisoč 600 na Poljsko in skoraj 13 tisoč 900 v Belorusijo. "Ljudje skušajo pobegniti, a ceste niso varne. Val ljudi zapušča države, a točnih številk nimamo," je pojasnil Zelenka. Poudaril je tudi, da med prebivalci vzhoda Ukrajine vladata velik strah in negotovost. "To je šok za ljudi, ki so bili vajeni mirnega življenja. Želijo konec krize in nazaj v svoje hiše. A predvsem na območjih spopadov se v domove ne bodo mogli vrniti takoj, saj je veliko mest porušenih."
Medtem je ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin v pogovoru za nemški časnik Express menil, da bi moral Zahod njegovi državi v sporu z Rusijo nuditi tehnično in vojaško pomoč za boj proti terorizmu - podobno kot trenutno v primeru Iraka. Kot je dodal, Ukrajina potrebuje pomoč tudi na političnem, gospodarskem in družbenem področju. Pogovor s Klimkinom je bil v omenjenem časniku objavljen v luči skorajšnjega obiska nemške kanclerke Angele Merkel v Kijevu - tam se bo mudila v soboto in o razmerah v državi med drugim govorila z njenim predsednikom Petrom Porošenkom. Ta naj bi nato prihodnji teden v Minsku rešitve za izhod iz krize iskal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
