Bo papežev obisk Južne Koreje spodbudil proces sprave med severom in jugom?
Svet
Do začetka tretjega mednarodnega apostolskega potovanja manjkajo samo še štirje dnevi. Južna Koreja prihod papeža Frančiška že nestrpno pričakuje.
Kot pravi msgr. Peter U-ill Kang, predsednik Korejske škofovske konference, je vzdušje pričakovanja zaznamovano predvsem z upanjem, da bo njegov obisk "ponovno spodbudil proces sprave med Severno in Južno Korejo".
Razdeljenost države je še vedno odprta rana naroda, ki se doživlja kot en sam narod, z istim jezikom in skupno kulturo. Po škofovih besedah trenutna situacija v Severni Koreji ne more več dolgo trajati. Do sprememb bo prišlo "od znotraj" in že se kažejo "posamična, toda pomembna znamenja upora proti režimu". Ta upor ni politične narave, ampak je posledica težkih življenjskih pogojev v državi. Lakota, kot je prepričan msgr. Kang, je "močnejši motor upora kot pa ideala demokracije in pravice".
Obisk papeža Frančiška bo nedvomno močno zaznamoval tudi življenje Cerkve v Južni Koreji. V zadnjem času se pojavljajo razprave, v katerih korejski duhovniki zavzemajo bodisi "progresistična" ali "konzervativna" stališča. Pri tem ne gre toliko za vprašanja glede nauka, kolikor za različne poglede na vlogo Cerkve. Kot razlaga korejski škof, prvi pogled želi njeno večjo prisotnost pri socialnih temah, drugi pa meni, da to ni njena naloga. V tem okviru bi papežev obisk dolgoročno lahko postal priložnost za ponovno vzpostavitev prizadevanja na področju družbene neenakosti in krivice, zaradi katerih trpijo zlasti mladi. Le-to pa bi se moralo zgoditi v luči družbenega nauka Cerkve, katerega verniki ne poznajo dovolj dobro.
Navsezadnje se na prihod papeža Frančiška prav posebej pripravljajo predvsem mladi. O tem pričuje salezijanka Ausilia Chang. Od svetega očeta pričakujejo klic k večji zavzetosti v Cerkvi, ki pa naj bi bila s svoje strani bolj pozorna na njihova upanja. Papeževo srečanje z mladimi Azijci je po redovničinem mnenju zato bistvenega pomena. Njegova navzočnost v državi, ki je ideološko razdeljena, bo obenem "pričevanje". Ta vidik na programu poudarja maša za mir in spravo. S tem bo papež pokazal, da razdeljenost nima smisla, da je sprava nujna in pa, da je zato potrebno spreobrnjenje, tako politikov kot prebivalstva.
Papež Frančišek je na azijski celini tako težko pričakovan, kot pravi sestra Ausilia, ker je dobro poznan in cenjen tudi med nekatoličani zaradi svoje preprostosti: "Kot nekdo, ki resnično ljubi in želi drugemu dobro. Nekdo, ki ima vsakogar za brata." Njegov obisk ima tudi "močan apostolski pomen". In sicer v smislu, da je potrebno iti po celem svetu vse do skrajnih meja zemlje. Te skrajnosti, katerim se približuje papež Frančišek, pa niso samo geografske. Njegov obisk na skrajnem Vzhodu je "dokaz njegove ljubezni, njegovega približevanja oddaljenim".
